Limona, zakaj si kisla?

30. 7. 2020

Limona je v naši prehrani izjemno pogosta in nepogrešljiva. Dodajamo jo različnim sokovom, čajem, tudi kremam v sladicah, stisnemo jo po ribah in mesu, nekateri jo uporabljajo namesto kisa v solati in še bi lahko naštevali. Zakaj pa je sploh tako zelo kisla? Poglejmo! 

Povprečno je pri limoni le 57 % užitne snovi, saj odpade do 40 % teže na olupek in 3 % na semena. Limona pa se ne goji samo za pridobivanje soka in citronske kisline. Iz olupkov se izdeluje kandirano sadje in se pridobivajo dišave, ki se uporabljajo pri zelo različnih produktih v kozmetiki in prehrambeni industriji. Iz semen pridobivajo olje, ostanki pa gredo v predelavo za živalsko krmo. V ugodnih pogojih da odraslo drevo od 600 do 800 plodov letno.Povprečno je pri limoni le 57 % užitne snovi, saj odpade do 40 % teže na olupek in 3 % na semena. Limona pa se ne goji samo za pridobivanje soka in citronske kisline. Iz olupkov se izdeluje kandirano sadje in se pridobivajo dišave, ki se uporabljajo pri zelo različnih produktih v kozmetiki in prehrambeni industriji. Iz semen pridobivajo olje, ostanki pa gredo v predelavo za živalsko krmo. V ugodnih pogojih da odraslo drevo od 600 do 800 plodov letno.

Poznamo veliko različnih vrst limon

Bistvene razlike med novimi različicami so večinoma v zunanjem videzu, medtem ko ostanejo prehrambne lastnosti in ekonomska pomembnost pri vseh sortah zelo podobne. Morda niste vedeli, a poznamo tudi rdeče limone in pa sladke limone. Obe sorti sta mišljeni, da jih uživamo sveži, podobno kot drugo sadje. Sicer pa, kot vam je znano, limono uporabljamo načeloma le kot dodatek (malce soka, da nastane limonada, ali pa sok dodamo omakam, jedem, čaju in podobno). 
Naj naštejemo le nekaj agrumov: pomaranča, limona, mandarina, grenivka, pomelo, citrona, limeta, klementina, bergamot, kinoto, kombava. Naj naštejemo le nekaj agrumov: pomaranča, limona, mandarina, grenivka, pomelo, citrona, limeta, klementina, bergamot, kinoto, kombava. 
V glavnem pa se limone delijo na rumene in zelene, čeprav je največja zanimivost, da rastejo na istem drevesu. Zelena limona se razvije iz poletnega cvetenja drevesa, ki se ga umetno izpostavi suši v juniju in juliju. Tako se pridobivajo poletne limone, ki imajo tanek zelen olupek in zelo sočno meso. Prenesejo dolga potovanja in skladiščenja, zato se izvažajo po vsem svetu. Njihove »sestre«, običajne rumene zimske limone, navadno zadostijo potrebam domačega trga. Tako izkoriščanje drevesa precej skrči njegovo življenjsko dobo. 

Čaj z limono ali pa med z limoninim sokom je staro znano zdravilo pri boleznih dihal. Nič pa ne škodi, če to mešanico pijete kar tako, saj zelo pripomore k jačanju imunskega sistema. Čaj z limono ali pa med z limoninim sokom je staro znano zdravilo pri boleznih dihal. Nič pa ne škodi, če to mešanico pijete kar tako, saj zelo pripomore k jačanju imunskega sistema.

Limona dejansko ustreza k skoraj vsaki hrani, le da se jo uporablja v majhnih količinah, saj je njen sok zelo aromatičen in kisel. Zelo velikokrat se so polije tudi na druge sadeže, da ne postanejo rjavi (npr. na jabolka, banane, hruške, avokado in podobno). Limona dejansko ustreza k skoraj vsaki hrani, le da se jo uporablja v majhnih količinah, saj je njen sok zelo aromatičen in kisel. Zelo velikokrat se so polije tudi na druge sadeže, da ne postanejo rjavi (npr. na jabolka, banane, hruške, avokado in podobno).

Tanja Mojzer
Foto: Pixabay

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k sodelovanju v nagradnem natečaju Kaj pa ti znaš?!

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. septembra 2020.