Kakšno Slovenijo si želim?

2. 12. 2019

Na svetovni dan filozofije, ki ga vsako leto zaznamujemo 21. novembra, je v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru potekala okrogla miza na temo Prevrednotimo vrednote. Izhodišče za pogovor je bila knjiga, katere avtorji so skoraj v celoti osnovnošolci in srednješolci, ki so prispevali svoja avtorska dela v knjigi Kakšno Slovenijo si želim. Preverite, katere izjemno zanimive misli smo slišali, vabljeni pa tudi k ogledu posebnega videoposnetka, katerega avtorji so gimnazijci iz Ilirske Bistrice. 

Plakat pred vhodom v Dvorano Franca Asiškega v Kopru, ki je naznanjal osrednjo prireditev na letošnji svetovni dan filozofije, ki je letos prvič bila namenjena filozofiji za otroke. Pred plakatom je predsednik slovenskega filozofskega društva, Tomaž Grušovnik. Plakat pred vhodom v Dvorano Franca Asiškega v Kopru, ki je naznanjal osrednjo prireditev na letošnji svetovni dan filozofije, ki je letos prvič bila namenjena filozofiji za otroke. Pred plakatom je predsednik slovenskega filozofskega društva, Tomaž Grušovnik.

"Letošnji svetovni dan filozofije je prvič posvečen filozofiji za otroke. To je praksa, pri kateri je osnovni namen ta, da se otroci učijo argumentirati, utemeljevati svoja mnenja, da se učijo med seboj kulturno razpravljati. Se pravi razpravljati z argumenti, s prepričevanjem, ne pa recimo s silo. Dozdajšnji dnevi filozofije so bili posvečeni določenim tematikam, prišli so uveljavljeni filozofi in so skupaj razglabljali. Letos je pa drugače. Za izhodišče smo vzeli knjigo Kakšno Slovenijo si želim, kjer so otroci, osnovnošolci, podali svoja mnenja, kako vidijo družbo v širšem pomenu besede - od okolja, živali, pravičnosti, migrantov do dela. Potem pa se bomo mi, gostje filozofi, odzvali na ta njihova razmišljanja. Se pravi učenci so prvi sprožilec misli. Letos je to resnično en nov miselni eksperiment, kjer dejansko vsi razmišljamo skupaj z otroki. Se pravi, mi, ki smo profesionalni filozofi, in pa tudi dijaki, predvsem z gimnazije Ilirska Bistrica, ki so pripravili video na temo prevrednotenje vrednot. To je sicer zelo široka tema, ker pokriva celotno refleksijo družbe in je osnova današnjega dogodka. Otroci so v bistvu prvi sprožilec za razmišljanje, oni bodo usmerjali celoten potek dogodka.

Tomaž Grušovnik, predsednik slovenskega filozofskega društva 

Plakati z vodilno mislijo letošnjega dneva filozofije - prevrednotimo vrednote! Plakati z vodilno mislijo letošnjega dneva filozofije - prevrednotimo vrednote!

Na okrogli mizi so misli učencev komentirali: doc. dr. Smiljana Gartner s Filozofske fakultete Maribor; izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Koper ter univ. dipl. fil. in prof. soc. Gorazd Brne, profesor filozofije in ravnatelj Gimnazije Ilirska Bistrica. Na okrogli mizi so misli učencev komentirali: doc. dr. Smiljana Gartner s Filozofske fakultete Maribor; izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Koper ter univ. dipl. fil. in prof. soc. Gorazd Brne, profesor filozofije in ravnatelj Gimnazije Ilirska Bistrica.

Knjiga Kakšno Slovenijo si želim, ki je bila pobuda za razglabljanje o vrednotah. Vsi sodelujoči učenci in dijaki so ob zaključku prireditve knjige prejeli tudi kot darilo. Knjiga Kakšno Slovenijo si želim, ki je bila pobuda za razglabljanje o vrednotah. Vsi sodelujoči učenci in dijaki so ob zaključku prireditve knjige prejeli tudi kot darilo.

Podrobneje smo knjigo predstavili v naši rubriki branje. 

 Kaj sploh so vrednote? So načela oziroma cilji, ki jih cenimo, oziroma mišljenje o tem, kaj je dobro ali prav in za kaj si jih je vredno prizadevati. Npr.: Družina, ljubezen, mir, prijateljstvo, zdravje, življenje, solidarnost...). Vrednote se od posameznika do posameznika razlikujejo, pa tudi tekom življenja ima vsak posameznik drugačne vrednote oziroma se razlikujejo po tem, katere so na prvem, drugem, tretjem mestu. Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči. V vrednotah se namreč kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj.Kaj sploh so vrednote? So načela oziroma cilji, ki jih cenimo, oziroma mišljenje o tem, kaj je dobro ali prav in za kaj si jih je vredno prizadevati. Npr.: Družina, ljubezen, mir, prijateljstvo, zdravje, življenje, solidarnost...). Vrednote se od posameznika do posameznika razlikujejo, pa tudi tekom življenja ima vsak posameznik drugačne vrednote oziroma se razlikujejo po tem, katere so na prvem, drugem, tretjem mestu. Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči. V vrednotah se namreč kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj.

Nik Škorjanc iz OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotnice s svojim izvodom knjige, v kateri je tudi njegova pesem. Nik Škorjanc iz OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotnice s svojim izvodom knjige, v kateri je tudi njegova pesem.

Nik Škorjanc iz OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotnice je za naš portal odgovoril na nekaj vprašanj v povezavi s svojo pesmijo. 

Kakšno Slovenijo si želiš, Nik; v čem vidiš, da je največja težava?

"Jaz sem, še preden sem napisal to pesem, opazoval ljudi, ki so na določenem položaju. In sem ugotovil, to ne velja sicer za vse, ampak samo za nekatere, npr. za politike. Preden pridejo na položaj, obljubljajo marsikaj, polni so obljub, ki pravzaprav sploh niso njihove ideje, ampak so ideje enih drugih, ki se za to zavzemajo. In zanimalo me je, zakaj pa potem ti drugi ljudje, ki se zavzemajo za te ideje, ne pridejo na položaje? Seveda politiki potem, ko so izvoljeni, največkrat pozabijo na naravo, na vse vrednote, ki so jih prej obljubili. Drug primer, pa so npr. podjetja, šefi, kjer delavci delajo oz. izumljajo nove ideje, izdelke, za katere večkrat prejmejo kakšna priznanja, pohvale, ampak te pohvale velikokrat požanjejo njihovi šefi. Delavci velikokrat nič ne dobijo. Šefi so pa tisti, ki v bistvu prevzamejo te zasluge."

Zdaj se bliža novo leto, spet bo veliko okraskov, ognjemetov. Kako recimo ti razmišljaš in tvoji vrstniki? A podpirate ognjemete in vse te okraske, ki precej onesnažujejo okolje? Kaj bi se npr. lahko spremenilo na tem področju?

"Obstajajo tudi druge stvari, ki še bolj onesnažujejo okolje, tako kot ognjemeti oz. še bolj, pravzaprav v ognjemetih ne vidim nič takšnega, ker je pravzaprav samo iskrica na nebu. Ljudje pa si ne hodijo ogledovati le ognjemeta, ampak tudi lučke, ker je čar praznikov tudi kaj drugega kot ognjemet."

Prispevek iz oddaje Dobro jutro, Slovenija iz Mariborskega studia: 

 

Gorazd Brne, vodja gimnazije Ilirska Bistrica, ki kot dislocirana enota šolskega centra Postojna od leta 2004 deluje v Ilirski Bistrici: "Že v lanskem šolskem letu, torej 2018/19 smo se odzvvali na povabilo društva Jasa in sodelovali na natečaju Kakšno Slovenijo si želim. V okviru tega so dijaki gimnazije Ilirska Bistrica, pripravili različne besedne in likovne prispevke, ki smo jih tudi objavili oziroma pripravili rasztavo na šoli in pa tudi v postojnski enoti." Na vprašanje, kakšen imajo dijaki odnos do filozofije, je povedal: " Torej, glede samega predmeta, je filozofja obvezen predmet oziroma del gimnazijskega programa in kot takšnega, ga morajo seveda opravljati. Žal pa še ni maturitetni predmet, tako da zaradi tega obdelajo določene vsebine in dosežejo učne cilje, ki so predpisani."Gorazd Brne, vodja gimnazije Ilirska Bistrica, ki kot dislocirana enota šolskega centra Postojna od leta 2004 deluje v Ilirski Bistrici: "Že v lanskem šolskem letu, torej 2018/19 smo se odzvvali na povabilo društva Jasa in sodelovali na natečaju Kakšno Slovenijo si želim. V okviru tega so dijaki gimnazije Ilirska Bistrica, pripravili različne besedne in likovne prispevke, ki smo jih tudi objavili oziroma pripravili rasztavo na šoli in pa tudi v postojnski enoti." Na vprašanje, kakšen imajo dijaki odnos do filozofije, je povedal: " Torej, glede samega predmeta, je filozofja obvezen predmet oziroma del gimnazijskega programa in kot takšnega, ga morajo seveda opravljati. Žal pa še ni maturitetni predmet, tako da zaradi tega obdelajo določene vsebine in dosežejo učne cilje, ki so predpisani."

 

Učenci iz OŠ Izola so tudi z veseljem sodelovali pri projektu in se udeležili okrogle mize. Učenci iz OŠ Izola so tudi z veseljem sodelovali pri projektu in se udeležili okrogle mize.

Predsednica društva Jasa, Mateja Jamnik s plakatom, ob njej pa učenci iz OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotnice. Predsednica društva Jasa, Mateja Jamnik s plakatom, ob njej pa učenci iz OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotnice.

Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je bila napolnjena do zadnjega kotička. Dvorana sv. Frančiška Asiškega v Kopru je bila napolnjena do zadnjega kotička.

»So stanja, ko nam človeška dolžnost nalaga: Zakričati je treba! Komu pa dati besedo - kdo je pripravljen zakričati? S knjigo Kakšno Slovenijo si želim je društvo Jasa besedo dalo otrokom in tistim, ki so bili v svojem času pripravljeni zakričati, čas pa jih je potrdil kot celovite mislece in visoko moralne like«. »So stanja, ko nam človeška dolžnost nalaga: Zakričati je treba! Komu pa dati besedo - kdo je pripravljen zakričati? S knjigo Kakšno Slovenijo si želim je društvo Jasa besedo dalo otrokom in tistim, ki so bili v svojem času pripravljeni zakričati, čas pa jih je potrdil kot celovite mislece in visoko moralne like«.

V knjigi Kakšno Slovenijo si želim je kratek apel učenke Lejle Čimžar iz Osnovne šole Simona Jenka Kranj, apel odraslim predvsem odločevalcem:

"V Sloveniji si želim, da bi se problem, ki ni le problem Slovenije, razrešil. To je plastika. Ljudje si skoraj ne znamo več predstavljati življenja brez plastike. Ko bi le več uporabljali biorazgradljive vrečke ali pa vrečke iz kartona. Skoraj vsak umeten izdelek je plastičen. Živali umirajo zaradi plastike in kmalu bomo tudi ljudje. kako se obnašamo do plastike, je velik napredek, da bomo prepovedali slamice, plastične vrečke in bleščice."

Podžupanja občine Koper, Olga Franca: "Vsem bo dala ta knjiga nove vrednote. Ko se zavedamo, da svoje poglede spremenimo, spremenimo tudi svoje odločevalske načrte."Podžupanja občine Koper, Olga Franca: "Vsem bo dala ta knjiga nove vrednote. Ko se zavedamo, da svoje poglede spremenimo, spremenimo tudi svoje odločevalske načrte."

Prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem: "Danes bomo priča največjemu miselnemu eksperimentu, kjer so moči združili profesionalni filozofi, kakor tudi učenci." Prof. dr. Štefko Miklavič, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem: "Danes bomo priča največjemu miselnemu eksperimentu, kjer so moči združili profesionalni filozofi, kakor tudi učenci." 

Film Prevrednotimo vrednote je požel veliko pozitivnih kritik in je prispeval k obogatitvi debate v dvorani. Film Prevrednotimo vrednote je požel veliko pozitivnih kritik in je prispeval k obogatitvi debate v dvorani.

Če je knjiga dobra, je dobra za vse – za otroke in odrasle, povprečno izobražene in akademike, družboslovce in naravoslovce. Še en prepričljiv dokaz smo doživeli v teh dneh, ob Svetovnem dnevu filozofije, ki poteka pod pokroviteljstvom Unesca. Filozofska razprava o naši stvarnosti in iskanju poti za boljši jutri je temeljila na pravkar porojeni knjigi Kakšno Slovenijo si želim (izšla v uveljavljeni zbirki Društva Jasa, Onežimo svet). Osrednji dogodek za Slovenijo se je odvil 21. novembra v veliki dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, z naslovom Prevrednotimo vrednote. V prepolni dvorani so z polno koncentracijo dogodek dobri dve uri spremljali številni učenci in dijaki ter zelo različni odrasli obiskovalci.Če je knjiga dobra, je dobra za vse – za otroke in odrasle, povprečno izobražene in akademike, družboslovce in naravoslovce. Še en prepričljiv dokaz smo doživeli v teh dneh, ob Svetovnem dnevu filozofije, ki poteka pod pokroviteljstvom Unesca. Filozofska razprava o naši stvarnosti in iskanju poti za boljši jutri je temeljila na pravkar porojeni knjigi Kakšno Slovenijo si želim (izšla v uveljavljeni zbirki Društva Jasa, Onežimo svet). Osrednji dogodek za Slovenijo se je odvil 21. novembra v veliki dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru, z naslovom Prevrednotimo vrednote. V prepolni dvorani so z polno koncentracijo dogodek dobri dve uri spremljali številni učenci in dijaki ter zelo različni odrasli obiskovalci.

Kaj je pritegnilo pozornost vseh? Knjiga Kakšno Slovenijo si želim je nastajala v dve leti trajajočem projektu Društva Jasa, Kakšno Slovenijo si želim. O tej usodni temi je po logiki čistega srca (brez interesnih motivov) premišljalo 2033 učencev in dijakov iz vse Slovenije. Torej tistih, ki se še niso oddaljili od izvirne logike in zakonitosti narave. In vse pojave pravilno poimenujejo. Če je cesar nag, to povedo. Na preprost, vsem dojemljiv način, so odprli številne življenjske teme, ki se jim odrasli izogibamo. O migracijah, spolnosti, ureditvi družbe, zločinih in kaznovanju …, so spregovorili na način, ki je za evropsko pamet šokanten. Deluje pa tako streznitveno, kot glas otroka v Andersenovi pripovedi Cesarjeva nova oblačila: »Cesar je nag«.Kaj je pritegnilo pozornost vseh? Knjiga Kakšno Slovenijo si želim je nastajala v dve leti trajajočem projektu Društva Jasa, Kakšno Slovenijo si želim. O tej usodni temi je po logiki čistega srca (brez interesnih motivov) premišljalo 2033 učencev in dijakov iz vse Slovenije. Torej tistih, ki se še niso oddaljili od izvirne logike in zakonitosti narave. In vse pojave pravilno poimenujejo. Če je cesar nag, to povedo. Na preprost, vsem dojemljiv način, so odprli številne življenjske teme, ki se jim odrasli izogibamo. O migracijah, spolnosti, ureditvi družbe, zločinih in kaznovanju …, so spregovorili na način, ki je za evropsko pamet šokanten. Deluje pa tako streznitveno, kot glas otroka v Andersenovi pripovedi Cesarjeva nova oblačila: »Cesar je nag«.

  Vhod v dvorano Sv. Frančiška Asiškega v Kopru. Vhod v dvorano Sv. Frančiška Asiškega v Kopru.

Besedilo in foto: Tanja Mojzer

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 20 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.