Grešna gorica - veselje za vso družino

9. 12. 2019

Grešna gorica je le dober kilometer stran od gradu Veliki Tabor, takoj za slovensko-hrvaško mejo v neposredni bližini Podčetrtka. Znana je po tem, ker gre za prvo registrirano turistično kmetijo v celotni Hrvaški, v njej pa boste ob postanku izjemno presenečeni. Vidite lahko nekatere domače živali, se gugate na gugalnicah, uživate v prelepem razgledu po Hrvaškem Zagorju, da o domači ekološki hrani ne izgubljamo besed. Posebnost je tudi ta, da je prav vsaka miza drugačna in da je vse opremljeno v slogu družinskega muzeja in ljubezenske legende med Veroniko Deseniško in Friderikom Celjskim. Pravo doživetje, ki še zdaleč ni le gostišče, ampak pravi raj za sprostitev in uživanje v naravi. 

Grešna gorica se imenuje hrib, pa tudi ime turistične kmetije . Pravijo namreč, da sta se v preteklosti na tem območju na skrivaj dobivala zgodovinski osebi Veronika Deseniška in Friderik Celjski, celjski grof. Skrivala sta se zato, ker družina celjskih grofov ni odobravala njune ljubezni, saj je Veronika prihajala iz revne družine. Grešna gorica se imenuje hrib, pa tudi ime turistične kmetije . Pravijo namreč, da sta se v preteklosti na tem območju na skrivaj dobivala zgodovinski osebi Veronika Deseniška in Friderik Celjski, celjski grof. Skrivala sta se zato, ker družina celjskih grofov ni odobravala njune ljubezni, saj je Veronika prihajala iz revne družine. Tukaj lahko vidimo, kje je Grešna gorica. Približno 125 kilometrov iz Ljubljane, najbližje so prebivalci Podčetrtka, ki morajo le prečkati mejni prehod. Enako kilometrov je, če iz Ljubljane greste mimo Dolenjske ali Štajerske strani. Tukaj lahko vidimo, kje je Grešna gorica. Približno 125 kilometrov iz Ljubljane, najbližje so prebivalci Podčetrtka, ki morajo le prečkati mejni prehod. Enako kilometrov je, če iz Ljubljane greste mimo Dolenjske ali Štajerske strani.

Legenda pravi, da so "v tišini dneva ptice plapolale v soju burje in iz vetra se je slišalo šepetanje Veronike: Pojdiva, greva, kaj čakaš, pokaži lepote Zagorja. Stoletni gozdovi, zeleni travniki, vinogradi in romantične kapelice na bregovih bregov ... " Tako naj bi se ravno na tem območju, kjer danes stoji ta znamenita turistična kmetija (in tudi v bližnji okolici), dobivala zaljubljenca v srednjem veku. 

Sicer pa gre za družinsko posest družine Podboj. Damir, Jasna, Marko in Matija so s podporo dedka Vladimirja in babice Ankice leta 1996 začeli delati na kmetiji in ustvarili prijazen prostor za družine. Na novo odprta restavracija na istoimenskem griču Grešna gorica nasproti gradu Veliki Tabor kar kliče po obisku te res zanimive lokacije, ki je zelo prijazna do družin. 

Kdo sta sploh bila Veronika Deseniška in Friderik II. Celjski?

Veronika Deseniška se je s Friderikom II. Celjskim poročila leta 1424 ali 1425, nekaj let za tem, ko je v sumljivih okoliščinah umrla njegova prva žena Elizabeta Frankopanska. Poroka je bila zelo nezaželena, saj Veronika ni prihajala iz plemiške družine, a kljub temu sta se s Friderikom II. Celjskim zelo ljubila. Po rodu je bila iz kraja Desinić in družina Friderika II. Celjskega je ni nikoli sprejela. Friderik se je zato pred očetom skrival, in kolikor je le bilo mogoče, preživel skupen čas s svojo ljubeznijo.

Medtem ko je bil Friderik II. Celjski v ujetništvu pri očetu, so Hermanovi ljudje (Herman je bil Friderikov oče) povsod iskali Veroniko, ki se je nekaj časa v veliki stiski in bedi skrivala v divjini. Nekaj časa pa je preživela tudi skrita na gradu Vurberk pri Frideriku IX. Ptujskem. Ko so jo ujeli in privedli v Celje, jo je Herman II. obtožil, da ga je hotela zastrupiti in da je s čarovništvom obnorela njegovega sina, da jo je poročil. Proces proti Veroniki Deseniški je prvi zapisan čarovniški proces na Slovenskem. Veronika je imela dobrega zagovornika, zato jo je sodišče oprostilo krivde, kljub temu pa jo je dal Herman II. zapreti v grad Ojstrico, kjer so jo 17. oktobra 1425 oz. v približno tistem času umorili tako, da so jo utopili v kadi. Po ljudskem izročilu naj bi to po naročilu Hermana II. storil celjski vazalni vitez Jošt Soteški.

Oba sta bila veliki zgodovinski osebnosti, po Veroniki oziroma njuni ljubezni so uprizorili v Evropi že več gledaliških iger, tudi opero, muzikal in še kakšno delo. V njej so navdih za umetniška dela našli tako Slovenci, Hrvati, Nemci, Italijani in Čehi in morda še kdo. 

Besedilo in fotografije: Tanja Mojzer. 

  • Sprehod do Grešne gorice mimo minimundusa nekaterih mogočnih stavb v Hrvaškem Zagorju.
  • Obvezen palček pred minihiško.
  • Minimundus je prava paša za oči.
  • Otroci, fotografirajte se pred minihiško in videli boste, koliko ste večji od nje.
  • Minimundus je sicer precej majhen, le nekaj hišk, a dovolj, da ga vzljubite.
  • Dvorec Miljana, ki je sicer v zasebni lasti in ni na ogled brez povabila oziroma priporočila in napovedi.
  • Miniatura dvorca Miljana.
  • Minimundus je kot nekakšen park, poln umetniškega navdiha.
  • Miniatura gradu Veliki Tabor.
  • Še en pogled na minimundus.
  • Informativan tabla, ki označuje območje turistične kmetije Grešna gorica.
  • Takšnih napisov vidite na celotnem poslopju ogromno.
  • Miniaturna kapela sv. Magdalene.
  • Mini kapela sv. Magdalene,kjer lahko malce posedite in si preberete sporočilo.
  • Vhod v restavracijo Grešne gorice.
  • Okolica s svojo lepoto privlači poglede obiskovalcev.
  • Kotiček - klopca ob poslikavi Veronike Deseniške in Friderika II. Celjskega.
  • Prelepa okolica - vinograd, travnik, čudovit razgled.
  • Vhod na pokrito teraso, ki deluje kot "družinski muzej" različnih strojev in kmečkih pripomočkov.
  • Veliki 700-litrski sod, ki zelo popestri okolico Grešne gorice.
  • Klopce na terasi - verjemite, da so ob lepem vremenu vse zasedene.
  • Tudi pod to streho se skriva miza za obiskovalce.
  • Kolo, namenjeno okrasju.
  • Miza iz katere raste drevo.
  • Če sedite tukaj, imate lep razgled na vinograd.
  • Pogled na drugo teraso, iz katere vidite Hrvaško Zagorje.
  • Tukaj, če ste pozorni vidite staro prešo za stiskanje grozdja.
  • Pogled na klopco s Friderikom in Veroniko z druge strani.
  • Pa smo že pri domači hrani. Za predjed domač sir, domače salame, zaseka, domača zelenjava in seveda zraven postrežen domač kruh.
  • Kuhana govedina s čebulo, kisom in bučnim oljem. Tej hladni mesni solati pravimo "esihflajš" (to je nemški izraz, esih pomeni kis, flajš pa meso). Torej bi bil neposreden prevod meso v kisu.
  • Domača vložene zelenjava (paprika, kumarice in rdeča pesa). V poletnem času pa je na voljo seveda predvsem sezonska sveža zelenjava.
  • Predjed na krožniku.
  • Tej domači jedi, ki jo v restavracijah dobite res zelo poredko, pa še to v izbranih, pravimo žolca. Priprava je precej zamudna, njena posebnost pa je ta, da želi, ki obdaja meso in zelenjavo nastane iz kuhanja posebnih delov svinjine (načeloma nogic).
  • Sveža zelenjava v solati (zelena solata, zelje, paradižnik).
  • Glavna jed: pečena teletina, prebranac (pečen fižol s čebulo) in pražen krompir.
  • In pa posebnost na tem delu Hrvaške - zagorska bučnica. Gre za zavitek, v katerem je nadev naribane buče in malce skute.
  • Eden izmed napisov, ki vam lepo popestri obisk Grešne gorice.
  • Še ena miza in en napis oziroma misel.
  • Tudi drevesa niso neopažena.
  • Dekoracija je vedno sezonska.
  • Če je vreme lepo, so gostje seveda raje zunaj kot v restavraciji.
  • Prikaz za izletniške točke zagorskih cest.
  • Predel, ki bo zanimiv najmlajšim - tukaj lahko vidite koze, kokoši, purane, goske, tudi ptiče.
  • Kozice.
  • Ptiči, goske, račke.
  • Travnik za sprostitev in igranje z žogo.
  • Sod kot skrivališče.
  • Še en kotiček za počitek.
  • Kdo si upa v sod, hehe?
  • Poglejte to milino!
  • Zunanji predel pred restavracijo.
  • Pokrita mizica, pogrni se!
  • Vinska trta, ovita okrog trte.
  • Njihova posebnost je prt iz vzorca rdeče-belih kock.
  • Okolica okrasnega soda je tudi zelo idilična.
  • Še en pogled na okolico Grešne gorice.