Kumrovec: Muzej Staro selo

6. 12. 2019

Kumrovec je mesto, ki se nahaja tik ob slovensko-hrvaški meji. Najbolj je znano po muzeju na prostem, ki se imenuje Staro selo. Muzej izgleda dobesedno tako, kot bi se "čas ustavil" ob koncu 19. stoletja. V takšnih hišah so živeli naši dedki in babice, oziroma pradedki in prababice. Muzej je zasnovan tako, da se dobesedno sprehajate "po vasi" od hiške do hiške, vseh skupaj pa je okrog 40 objektov. 

To je hiša, ki je bila najprej muzej, in sicer je bila ideja zanj že davnega leta 1947. V tej hiši se je rodil bivši jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, ki je umrl leta 1980. To je hiša, ki je bila najprej muzej, in sicer je bila ideja zanj že davnega leta 1947. V tej hiši se je rodil bivši jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, ki je umrl leta 1980. Kumrovec je iz našega glavnega mesta Ljubljana oddaljen okrog 130 kilometrov. Štajerci ga imajo bližje (iz Maribora je oddaljen 70 kilometrov). najbližje pa so mu prebivalci Bistrice ob Sotli in okolice (le dobrih 10 kilometrov). Kumrovec je iz našega glavnega mesta Ljubljana oddaljen okrog 130 kilometrov. Štajerci ga imajo bližje (iz Maribora je oddaljen 70 kilometrov). najbližje pa so mu prebivalci Bistrice ob Sotli in okolice (le dobrih 10 kilometrov).

Leta 1953 je bil ustanovljen Spominski muzej maršala Tita, ki je deloval pod vodstvom Etnografskega muzeja v Zagrebu. Največji posegi na obnovi in ​​obnovi "Stare vasi" so bili izvedeni v obdobju od 1979 do 1985. Ljudem, ki so tukaj živeli je država odkupila posesti in pričela z realizacijo muzeja. 

Danes je etno-vas Kumrovec največje tradicionalno urejeno območje na Hrvaškem in v tem delu Evrope, ki prikliče avtentičen, kar pomeni takšen kot je bil v preteklosti, videz vasi Zagorje z obdobja konec 19. stoletja in začetek 20. stoletja. S približno štiridesetimi prenovljenimi tradicionalnimi zgradbami spoznavamo, kako so živeli naši predniki. Urejeni eksponati na eni strani govorijo o običajih in vsakdanjem življenju kmeta in njegove družine, na drugi pa prikazujejo različne tradicionalne obrti, ki jih prebivalci zagorske vasi uporabljajo za preživljanje svojih družin. Tako vidimo kovaško delavnico, usnjarsko, kako so pletli lan, izdelovali lončaske delavnice, klepali (brusili) koso za žetev, pekli kruh v črni kuhinji s krušno pečjo in še in še. 

Vidimo lahko tudi tradicionalni zelenjavni vrt, pa kokoši, petelina, kakšno gosko in purana, ki se prosto gibljejo po parceli. Dom Josipa Broza Tita, ki je obnovljen v središču vasi, vsebuje pa še etnografsko in zgodovinsko razstavo jugoslovanskih predmetov, vojaško uniformo, Pionirsko knjižico in ostale zgodovinske spominke iz obdobja Jugoslavije, del katere je bila včasih (do leta 1991) tudi Slovenija.

V Stari šoli je rekonstrukcija stanovanja nekdanje učilnice in učitelja.

Poleg ogleda stalnih razstav, ki prikazujejo tradicionalni način življenja zagorske regije na prehodu iz 19. v 20. stoletje, so obiskovalcem na voljo tudi prireditve in delavnice, ki jih vodijo etnologi v sodelovanju z mojstri tradicionalnih obrti. Ogromno delavnic imajo ravno za vas, dragi otroci (npr. peka kruha, lončarska delavnica in druge). Veliko imajo tudi festivalov in posebnih tematskih dni, zato si je vredno na njihovi spletni strani pogledati, kdaj se kaj zanimivega dogaja in muzej obiskati ravno takrat. 8. decembra na primer bo Božična zgodba z jaslicami. 

Besedilo in fotografije: Tanja Mojzer. 

  • Dvorišče prve hiše, ki je delovala kot muzej - rojstna hiša Josipa Broza Tita.
  • Muzej Staro selo v Kumrovcu je pravi raj za družinski sprehod po vasi, kjer se je čas ustavil na koncu 19. stoletja.
  • Že pred uradnim vhodom v muzej, vas pričakajo informativni napisi.
  • Poslopje, kjer so danes pisarne.
  • Pogled na uradni vhod v muzej na prostem.
  • Nekatere hiše imajo slamnato streho, nekatere pa že opeko.
  • Poglejte, kako ej včasih izgledala "pečica". Ja, danes bi lahko temu tako rekli, sicer pa gre za krušno peč, ki se je zakurila z drvami.
  • Kuhinjska posoda je v večini bila glinena.
  • Kuhinja.
  • Štedilnik na drva.
  • S tem pripomočkom so iz semen zdobili moko (npr. iz pšeničnih semen so dobili pšenično moko, iz koruznih koruzno in podobno).
  • Krušna peč je nudila dve stvari: v njej se je seveda pekel kruh in kakšno pecivo, tudi druge jedi; na drugi strani pa je nudila tudi toploto. Ponekod so na njej tudi spali otroci, ker je bilo zelo toplo, pa tudi zime so bile bolj mrzle kot danes.
  • Podoba kihinje in jedilnice v 19. stoletju.
  • Postelja.
  • Razstava v rojstni hiši Josipa Broza Tita na temo Jugoslavije, včasih naše skupne države.
  • V letih vse do razpada Jugoslavije leta 1991, je vsak prvošolček na dan republike, ki smo jo praznovali 29. novembra, prejel takšno knjižico, v kateri je bila Pionirska zaprisega.
  • Družabne igre v času Jogoslavije.
  • Takšne igre nimajo roka uporabnosti, kajne? Še danes bi bile dobrodošle!
  • Na desni lahko vidite, kako je včasih izgledala Jugoslavija. V njej so bile: Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna Gora in Severna Makedonija.
  • Pionirska čepica, ki so jo dobili pionirčki na proslavi vsako leto 29. novembra, ko so bili v prvem razredu osnovne šole, stari 7 let.
  • Pogled na rodno hišo Josipa Broza Tita.
  • Naselje je zelo priejetno za sprehod.
  • Prikaz tradicionalne zagorske poroke, ki so jo v tistem času imeli največkrat kar doma.
  • Dobrote za dan poroke.
  • Neveste je čakala v posebni sobi.
  • Peka kruha.
  • Tipična kmečka hiša s slamnato streho.
  • V enem od objektov si lahko ogledate tudi, kako so včasih tkali oblačila.
  • Postopek od lanu kot rastline do oblačila je bil zelo dolgotrajen.
  • Eden od strojev za tkanje.
  • Kako se pa nabrusi ročno koso, s katero se pokosi travo?
  • Tako so sušili koruzo, ki so jo sproti dajali kokošim in ostalim živalim.
  • Gospodarsko poslopje, kjer so shranjevali orodje, ki so ga potrebovali na poljih, njivah in vrtovih.
  • Zelo znana fotografija muzeja Staro selo.
  • Vhod v delavnico usnja.
  • Gospod, ki nam je prikazal, kako se izdelujejo usnjeni copatki, obeski in ostali izdelki.
  • Šivalni stroji za usnje.
  • Različne barve, debeline in materiali usnja.
  • Kvačkani in ročno usvarjeni izdelki.
  • Lesena ograja.
  • Kovaška delavnica.
  • Pogled na lepo pokošeno travo, za ograjo pa se skriva zelenjavni vrt.
  • Podoba kuhinje in jedilnice.
  • Pa smo že pri delavnici peke kruha v krušni peči.
  • Gospa nam je prijazno pokazala, kako so včasih pekli kruh. Seveda so moko najprej zmleli na kamen.
  • Veste, kaj je to? Veliki ribež, ki se sicer uporablja še danes za ribanje npr. zelja, rdeče pese in podobno.
  • Poglejte ga, hlebček je že pečen.
  • Zelenjavni vrt z obveznim strašilom, ki bi naj odganjal ptice, da ne pokljuvajo vrtnarskega pridelka.
  • Gospodarsko poslopje.
  • Še eno gospodarsko poslopje.
  • Če boste obiskali delavnico peke kruha, boste potem ta kruhek lahko seveda tudi poskusili.
  • Pogled v lončarsko delavnico.
  • Nekaj lončarskih izdelkov v domači izbi (sobi).
  • Petelinček, ki smo ga ujeli med sprehajanjem po celotnem prizorišču muzeja.
  • Prostor za shranjevanje orodja.
  • Takšno poslopje je lahko služilo za dom živini (hlev oziroma štala) in pa tudi shranjevanju žita, ozimnice, orodja.
  • Resnično, kot da bi se čas ustavil.
  • Prikaz orodja na poljih, njivah in domačih vrtovih ter na parceli.
  • Krušna peč.
  • Delavnica.
  • Poglejte ta leseni voz - z njim so prevažali poljske pridelke.
  • Ta je pa že malce sodobnejša hiša, prekrita z opeko.
  • Postelja.
  • Včasih so družine bile večštevilčne, zato seveda vsak otrok nikakor ni imel svoje sobe. Spalo jih je včasih v eni sobi po pet, šest, sedem otrok.
  • Kuhinja in jedilnica.
  • Kovaška delavnica.
  • Čebelnjak.
  • Tipična podoba hiše ob koncu 20. stoletja.
  • Sprehod po vasi, kjer je tekel tudi potok.
  • Pogled na rojstno hišo Josipa Broza Tita še iz druge strani.
  • Nasproti rojstne hiše Josipa Broza Tita se lahko tudi okrepčate v gostilni "Kod Starog."
  • Če ste v Hrvaškem Zagorju, morate obvezno poskusite njihove tradicionalne zagorske štruklje. So iz skute in smetane in imajo nekoliko slan okus, čeprav se servirajo kot sladica.

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.