Že ob prvem stiku in pogovoru o rolki, je Luka dajal vtis izjemno nadarjenega in zgovornega učenca, tako da smo se intervjuja z njim zelo veselili. Reportažo s predstavitvijo nekaterih šol, ki so imele razstavne prostore v Cankarjevem domu, si lahko ogledate v tem prispevku.
Luka Žagar na svoji električni rolki.
Kako je sploh prišlo do ideje, da bi izdelal električno rolko? Že kot otrok sem se zelo rad vozil z »longboardom«. Pred časom sem pri stricu zagledal električno rolko, ki pa ni bila njegova, ampak mu jo je nekdo prinesel na popravilo, saj je bila rolka v pokvarjenem stanju. Rolka mi je takoj padla v oči, lahko bi rekel, da je bila ljubezen na prvi pogled. S stricem sem naredil dogovor, s katerim se je tudi on strinjal. Če rolko popravim, jo lahko obdržim. Rolko sem popravil kar v dveh dneh, ker pa jo je moral vrniti lastniku, obljube ni mogel izpolniti. Kot plačilo za popravilo rolke sem jo lahko obdržal en mesec in se vozil z njo. To je bil najboljši mesec mojega življenja. V tistem mesecu sem neizmerno užival, ko pa je mesec minil, je rolka odšla. Od takrat naprej sem v sebi hranil idejo, da bom rolko nekoč izdelal kar sam. Med lanskimi poletnimi počitnicami sem nabiral izkušnje v podjetju, kjer delajo elektronska vezja. Za nagrado sem prejel poleg ogromne količine znanja tudi TWIN ESC, ki pa je zelo pomembna komponenta pri električni rolki. Glavni motiv, da sem se lotil izdelave, pa je bil tudi, da se je moj plezalni klub, v katerem treniram plezanje, preselil iz centra Ljubljane na obrobje mesta, kar pa je približno 5 km stran od mojega doma. Za prevoz sem hotel poskrbeti sam, zato sem se odločil, da bom namesto počasnega mestnega prometa uporabljal električno rolko. Tako sem se odločil, da bom izdelal električno rolko.
Lukova električna rolka ima kar 70 km dometa.
Koliko časa je potekal celoten projekt - od ideje do izvedbe? Načrtovati, raziskovati, razmišljati sem začel že konec lanskega šolskega leta. Nato sem celotne poletne počitnice načrtoval in izboljševal detajle na rolki. S začetkom šolskega leta pa sem se podal v izdelavo tega izdelka. Planiral sem, da bo izdelek končan že začetek marca, a na koncu se je vse zavleklo do zadnje noči pred državnim tekmovanjem. Torej, če povzamem se za izdelavo izdelka in načrtovanje izdelka potreboval skoraj celo leto, no seveda pa sem se poleg na rolko moral osredotočiti tudi na šolo, kajti točkovni sistem za vpis na gimnazijo ni ravno prijazen do najstnikov, ki nas zanima še kaj drugega kot samo šola.
Kakšna je posebnost tvojega izuma - nam lahko malce opišeš rolko, kako deluje, koliko ima baterija dometa? Električna rolka deluje podobno kot princip električnega avta. Vse se začne pri baterijskem sklopu, ki ga je treba polniti in posledično tudi prazniti. Nato sledita indikator napetosti prek katerega lahko razberemo kako polna je baterija. Pred tem pa je še stikalo za vžig. Nato pridemo do ESC-ja, oziroma krmilnika elektromotorja, ki poskrbi za vrtenje elektromotorja na željeno hitrost. Temu sledita še dva regulatorja napetosti, ki pa skrbita za napajanje sprejemnika, hladilnega sistema oziroma ventilatorjev in napajanje led osvetlitve za dobro vidljivost ponoči in v prometu. Nato od ESC-ja naprej še sledita dva elektro motorja, ki pa imata kar preveč moči. Ostane nam edino še daljinec oziroma oddajnik, ki pošilja signale sprejemniku in prek katerega dosežemo gibanje električne rolke. Posebnost moje rolke je, da premaga vse komercialne rolke, ki so bile lansko leto na tržišču iz vseh vidikov: zmogljivosti, dometa, moči, ceni itd. Baterijski sklop v moji električni rolki (ki sem ga tudi naredil sam) ko je poln ima približno 70 km dometa, kar je za električno vozilo take velikosti ogromno.
Luka pravi, da je želel do plezalnega kluba uporabljati okolju prijazno vozilo, kar rolka zagotovo je.
Si imel med električnimi rolkami kakšno "vzornico"? Kakšen model rolke, ki te je navdušil, da si izdelal svojo? Ob izdelavi moje električne rolke sem jo primerjal z najbolj popularnimi oziroma najboljšimi električnimi rolkami na tržišču. Za primerjavo z mojo DIY (do it yourself) električno rolko sem si izbral naslednje rolke: • Boosted Stealth (Boostedova najboljša električna rolka na tržišču) • Raptor 2.1 Direct drive electric skateboard (najhitrejša rolka na tržišču) • Evolve Skateboards Bamboo GTX Electric Longboard Skateboard (rolka, s katero je na tržišču možno prevoziti najdaljšo razdaljo)
Luka je v izdelavo električne rolke vključil veliko svojega prostega časa.
Iz kakšnih materialov je narejena tvoja električna rolka? Deck moje električne rolke je narejen iz osmih plasti javorjevega in dveh plasti orehovega furnirja. Trucki so narejeni iz kovine. Notranjost koles je narejena iz trdega aluminija, medtem ko pa je kolo iz ulitega poliuretana. Na kolesih je tudi nekaj ležajev in distančnikov, poleg vijakov in matic. Zobniki, ki poskrbijo za pogon električne rolke so tudi narejeni iz kovine. Riser padi so narejeni iz gume. Ohišje električne rolke pa je narejeno iz steklenih vlaken.
Kolikšna pa je hitrost, ki jo lahko dosežemo z vožnjo? Končne moči oziroma hitrosti moje električne rolke vam ne bom razkril, da ne bom imel težav, lahko pa vam povem, da z njo zlahka presežete hitrost vseh komercialni električnih rolk. Z električno rolko zlahka dosežemo željeno hitrost in nikoli ne pridemo do konca z močjo. Rolka tudi nudi malo rezerve za trenutke na cesti, ko jo potrebuješ.
Ti je tudi sicer všeč ideja uporabe elektrike pri prevoznih sredstvih (npr. skirojih, kolesih, avtomobilih)? V čem vidiš prednost tovrstnega vira energije pred npr. nafto in bencinom? Ideja uporabe električne energije v prevoznih sredstvih je super, a s tem posledično poleg dobrih lastnosti pridejo tudi posledice. Prednost tovrstnega vira energije je, da lahko elektriko pridobivamo iz obnovljivih virov in s tem zmanjšujemo onesnaženost okolja. Prednosti so tudi pri izdelavi vozil, saj je elektromotor dosti preprostejši od motorjev na fosilna goriva. Uporaba električnih vozil bo v prihodnje dosti napredovala sorazmerno s časom in iznajdbo in razvojem boljših baterijskih sklopov. Saj neglede, kako pridobivamo električno energijo je iz obnovljivih virov. Za primer vzamemo vetrno energijo, ki jo pridobivamo s pomočjo vetrnih elektrarn oziroma vetrnic, ki pa proizvajajo eektrično energijo s tem, da veter poganja turbino in nato generator. Pa stopimo nekaj korakov nazaj. Za pridobivanje vetrne energije je potreben veter. Veter nastaja zaradi razlike temperature v zraku, ki je posledica sončnega sevanja na Zemljo oziroma sončne energije. Ko pride do temperaturne razlike v zraku, se hladnejši zrak spušča iz višin, medtem, ko pa se toplejši dviga, s čimer pa posledično nastanejo vetrovi, ki nato poganjajo vetrno turbino. Podobno se dogaja tudi pri hidroelektrarnah, el. energija se proizvaja, ko voda vrti turbino, zato je potreben tok, ki pa nastane zaradi spuščanja vode iz višjega predela. Torej se potencialna energija spreminja v kinetično. Pa stopimo korak nazaj. Voda svojo potencialno energijo pridobi tako: sončna energija segreva vodo, ki nato izpareva in se kasneje kondenzira v oblake. Oblaki nato dežujejo in vodo ponovno spravijo na višji nivo, dobi potencialno energijo, ki pa se na koncu spreminja v kinetično oziroma v hidroelektrarnah v el. energijo. Lahko bi rekli, da neglede kako pridobivamo energijo, pride vedno od sonca. Podobno je pri fosilnih gorivih, nastanejo z odlaganjem rastlin skozi časovno obdobje, rastline pa so za rast potrebovale sončno svetlobo oziroma energijo, torej so fosilna goriva tudi neka vrsta transformirane sončne energije. Torej če na kratko povzamemo, zakaj bi pridobivali el. energijo na fosilna goriva, veter in vodo, če pa lahko pristopimo direktno do vira in s tem imamo posledično tudi najmanjše izgube in na koncu največji izkoristek.
Se ti zdi, da je prihodnost prevoznih sredstev na električen pogon in da bi se že zdaj lahko le-teh uporabljalo več? Prihodnost je 100% v električni energiji in prevoznih sredstvih, ki delujejo nanjo. Ampak postopek prehajanja iz vozil na fosilna goriva na vozila z električnim pogonom je dolgotrajen, saj so zaenkrat električna vozila proizvedena v majhnih količina, s čemer pa se posledično dvigne tudi njihova cena. Več in več ljudi se odloča za uporabo električnih vozil, zato mislim in sem prepričan, da čez nekaj let, bo celoten prevoz temeljil na električnih vozilih. Če bi celotna Slovenija hotela presedlati iz prevoznih sredstev na fosilna goriva na električna, bi za to potrebovali še eno jedersko elektrarno Krško 2.0 oziroma druga možnost bi bila, da namestimo cca. 37 km2 solarnih celic oziroma približno v velikosti Ljubljanske kotline, ki bi lahko nadomestile celotno proizvodnjo električne energije v Sloveniji.
Imaš v načrtu še kakšen nov izum na področju tehnike? Na Zotkinih talentih si omenjal npr. rovar in dron. Nam lahko opišeš, kako bo potekala izdelava tovrstnih tvojih tehničnih izumomov? Na področju tehnike imam še ogromno idej, katerim bi rad v prihodnje posvečal več časa, saj na tem temelji tudi naša prihodnost. Rovar in quadcopter (avtonomni dron) so projekti, ki smo (skupaj s ekipo z Kersnikove) jih začeli na Zavodu Kersnikova in so večinoma že končani. Rovar vozilo za Mars je dokončan in že celo leto hodi po razstavah po svetu, medtem ko je quadcopter še v delu in prototipnem testiranju.
Lukovi hobiji: računalniško modeliranje, naravoslovje, programiranje,
Luka je rolko izdelal, ko je še obiskoval 9. razred osnovne šole; sedaj je že gimnazijec prvega letnika.
Danes so električni skiroji in rolke zelo priljubljena mobilna sredstva.
Znanje iz področja tehnike, računalništva in elektronike je v svetu izjemnega pomena.
Luka vidi prihodnost mobilnih sredstev, ki delujejo na okolju prijazen način.
Sedaj pa še nekaj besed, ki jih je LUka napisal o sebi: Nisem ravno povprečen fant, zanima me veliko stvari, katerim bi rad v življenju namenil malo več časa. Sem 15-letni najstnik, ki je končal 9. razred osnovne šole (OŠ Ledina), sedaj pa sem gimnazijec na Gimnaziji Vič. Živim v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani. Moji najljubši šolski predmeti so: tehnika, fizika, matematika in računalništvo. Po šoli se ukvarjam z različnimi stvarmi: računalniško modeliranje, naravoslovje, programiranje, obiskovanje Inštituta Kersnikova itd. Osem let sem treniral judo, zdaj pa dve leti in pol treniram plezanje. Moj najljubši čas v letu je poletje, ko ga z družino preživim na jadrnici. Želim postati: inovator, inženir ali pilot. Pri tem me podpirajo tudi moji starši. Nad tehniko in projekti povezanimi z njo me je navdušil moj stric Boštjan Žagar, ki je moj vzornik, poleg Elona Muska. Doma sem začel ustvarjati projekte, nato sem se pridružil Zavodu Kersnikova, kjer se ukvarjajo s takimi projekti. Na Zavod Kersnikova hodim približno 6 let. Tam sem spoznal nove ljudi in se naučil veliko novega. Jaz in moji prijatelji s podobnimi interesi smo postali del ekipe in zdaj na Zavodu Kersnikova ustvarjamo neverjetne projekte. Največ smo se naučili preko interneta. Tam lahko najdete veliko koristnih informacij, ki vam lahko pomagajo pri kakršnih koli težavah ali zapletih. Večino znanja na Kersnikovi izvemo od mentorjev in interneta. Znanje tudi prenašamo na druge, mlajše in manj izkušene. V preteklosti, ko sem se začel ukvarjati s tem, sem temu posvetil le en dan v tednu. Danes skoraj vsak dan porabim za ustvarjanje nečesa novega. V tem času so se moja stališča do elektronike, računalniškega modeliranja, računalništva in znanosti popolnoma spremenila. V preteklosti so mi bile pomembne samo stvari, ki sem jih imel in kako ''cool'' so bile. Danes mi je veliko bolj zanimivo, če to zmorem narediti sam in kako lahko to naredim. Pri tehniki mi je všeč, ker je mogoče narediti neomejeno stvari, ki si jih tvoje srce poželi. Zdi se mi, da mi bo pridobljeno znanje v življenju veliko koristilo. Presenečen sem, da vsi pravijo, da če želiš nekaj doseči, se moraš to naučiti od osebe, ki že ima to znanje. Če se želite vsega naučiti sami, boste potrebovali veliko trdega dela, veliko časa ter financ. Po mojem mnenju ste lahko veliko bolj ponosni na znanje, ki ga pridobite sami, kot na znanje, ki ga pridobite od nekoga drugega. In to znanje je trajno, ne le muha enodnevnica, ki pride in gre v pozabo. Radovednost me potiska naprej do vseh stvari, ki jih želim doseči v življenju. Rad bi ustvaril nekaj novega, česar še nihče ni ustvaril. Najpametnejši ni tisti, ki vse ve, ampak tisti, ki ve, kje najti to informacijo in jo zna uporabiti v praksi. Med poletnimi počitnicami sem delal v podjetju, kjer izdelujejo električna vezja in projekte po naročilu in tam pridobil veliko novega znanja. Sebe vidim v prihodnosti na podoben način. In upam, da mi bo v življenju uspelo to, kar želim početi.
Tanja Mojzer Foto: Mojca Žagar, Rampa Lab, Roman Šipić