Pižama, mleko in pravljice

18. 9. 2019

Kaj se zgodi, ko otroci in starši napišejo ideje za potencialne junake in pa kakšen bi naj bil zaplet v pravljici, potem pa vse to pregleda Boštjan Gorenc Pižama in napiše kar dve pravljici? Zgodi se to, da obe pravljici pristaneta na embalaži mleka, ki ga popijemo ob branju, po vsem tem pa si zaželimo še novih knjig v knjižnici. Tako se je zaokrožil dobrodelni projekt, ki bo osrečil mnoge otroke in njihove starše po celotni Sloveniji, sploh tam, kjer je do mestne knjižnice več kot deset kilometrov. 

Boštjan Gorenc Pižama: "Ko so me povabili k sodelovanju, sem se najbolj razveselil tega, da je v ospredju branje in da gre za družbeno koristno noto. Če je pa zraven še dobrodelnost, pa je sploh fascinantno. To, da si ljudje pomagamo med seboj, je zelo dobro. Imeti moramo namreč družbeno odgovornost do soljudi. Starše smo tudi tekom akcije spraševali, katere knjige radi berejo, katere pravljice in moram povedati, da starši nosijo lepe spomine tudi na svoje otroštvo in se spominjajo pravljic kot nekaj čudovitega. Meni je kot avtorju bilo na začetku malce "sumljivo", nisem vedel, kaj bomo dobili, kakšne predloge in podobno. Primerov za zaplet je tudi prišlo veliko, tako da bi pravljica lahko bila še bolj pestra oziroma bi jih bilo lahko še več. Vesel sem, da ljudje berejo in namen tega projeketa je bil točno to - pravljice so zelo dobrodošle." Boštjan Gorenc Pižama: "Ko so me povabili k sodelovanju, sem se najbolj razveselil tega, da je v ospredju branje in da gre za družbeno koristno noto. Če je pa zraven še dobrodelnost, pa je sploh fascinantno. To, da si ljudje pomagamo med seboj, je zelo dobro. Imeti moramo namreč družbeno odgovornost do soljudi. Starše smo tudi tekom akcije spraševali, katere knjige radi berejo, katere pravljice in moram povedati, da starši nosijo lepe spomine tudi na svoje otroštvo in se spominjajo pravljic kot nekaj čudovitega. Meni je kot avtorju bilo na začetku malce "sumljivo", nisem vedel, kaj bomo dobili, kakšne predloge in podobno. Primerov za zaplet je tudi prišlo veliko, tako da bi pravljica lahko bila še bolj pestra oziroma bi jih bilo lahko še več. Vesel sem, da ljudje berejo in namen tega projeketa je bil točno to - pravljice so zelo dobrodošle." 

Boštjan Gorenc Pižama je za naš portal povedal: "V sklopu dobrodelne akcije sta nastali dve pravljici: O zajčku, ki se mu ni nehalo kolcati in Izgubljeni biseri. Dejansko smo ljudem preko Facebook omrežja ponudili, ali bi raje prebirali pravljico o zajčku, ki se mu ni nehalo kolcati ali o zajčku, ki ne more zaspati. Se mi zdi, da sta to eni taki dve težavici, s katerimi se otroci in starši srečujejo. Pri težavi s kolcanjem se morda poistovetijo bolj otroci, ko pa govorimo o tem, da nekdo ne more zaspati, pa bolj starši, saj vemo, kako je, ko moraš dati otroke spat in ne gre in ne gre. Bila je tudi še ideja o princeski medvedki ali princeski krokodilčici. Se mi je kljub temu zdelo zabavno, da neredimo takšne bolj klasične princeskaste vsebine. Ko je pa potem izšla ta krokodilčica, je bila prva asociacija, kaj se bo dogajalo? Aha, krokodil je tukaj, torej bomo imeli krokodilje solze, ki so zelo velike. Kaj bi se še lahko zgodilo, hmmm ... Imamo torej to krokodilčico, ki ne pusti očetu, da bi klical prince, da ji poiščejo bisere. Ker jih je želela sama krokodilčica poiskati. Cel grad je zaradi tega obrnila na glavo, nakar je ugotovila, da morda ne bi bilo odveč tudi mlajše brate in sestre kdaj pa kdaj poslušati. 

Natečaj je potekal tako, da so pri pri eni pravljici otroci in njihovi starši izbrali zaplet, pri drugi pa, kdo bo glavni lik. Jaz sem pa potem vse to povezal v zgodbo in naredil celoto. Res je, da je toliko enih krasnih idej prišlo na plano, da če bi želel, bi lahko še kar nekaj pravljic po tistih idejah napisal. No, kdo ve, saj nismo še rekli zadnje besede."

 To sta pravljici, ki ste ju lahko prebirali od pomladi do poletja, po tem ko ste si v kozarček nalili mleko. Odlična ideja, kajne? To sta pravljici, ki ste ju lahko prebirali od pomladi do poletja, po tem ko ste si v kozarček nalili mleko. Odlična ideja, kajne?

Glavni namen projekta je dolgoročna spodbuda bralne kulture. Z branjem pravljice na embalaži mleka so se otroci srečevali dnevno, spomnila jih je, kako lepo je brati. 

 Na zaključni prireditvi, ki jo je povezoval kar Boštjan Gorenc Pižama so k projektu svoje misli podale še Janja Štular, vodja marketinga v podjetju Spar Slovenija, Martina Vuk iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Dr. Eva Kodrič-Dačić, bibliotekarska svetnica iz Centra za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice.Na zaključni prireditvi, ki jo je povezoval kar Boštjan Gorenc Pižama so k projektu svoje misli podale še Janja Štular, vodja marketinga v podjetju Spar Slovenija, Martina Vuk iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Dr. Eva Kodrič-Dačić, bibliotekarska svetnica iz Centra za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice.

 

»Skoraj 75 % vseh knjižnic v Sloveniji predstavljajo šolske knjižnice. Te otrokom in mladostnikom omogočajo najlažji dostop do kakovostne knjige: so brezplačne, delujejo v prostorih šole ter predstavljajo močen steber razvoja bralne kulture ter funkcionalne pismenosti,« je povedala Dr. Eva Kodrič-Dačić, bibliotekarska svetnica iz Centra za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice.»Skoraj 75 % vseh knjižnic v Sloveniji predstavljajo šolske knjižnice. Te otrokom in mladostnikom omogočajo najlažji dostop do kakovostne knjige: so brezplačne, delujejo v prostorih šole ter predstavljajo močen steber razvoja bralne kulture ter funkcionalne pismenosti,« je povedala Dr. Eva Kodrič-Dačić, bibliotekarska svetnica iz Centra za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice.

»Šolska knjižnica mi je v otroštvu pomenila varno zavetje, kjer sem lahko po mili volji brskal po knjigah in iskal tiste, ki so me nagovarjale. Brez nje bi bila moja bralna zgodovina občutno revnejša. Otroci in mladi tudi danes radi zahajajo v šolske knjižnice in berejo, še posebej, če tam najdejo literaturo, ki jim je blizu,«

Boštjan Gorenc – Pižama.

»Donacija je za našo šolo več kot dobrodošla. Kot šola smo namreč kar odmaknjeni od središča Slovenije in sredstva za nabavo knjižničnega gradiva niso visoka. Živimo v času, ko je znanje zelo pomembno in je izobraževanje tisto, ki ga dviga in nadgrajuje. Zato bomo Sparovo donacijo uporabili za nakup knjižničnega gradiva, tako leposlovja kot strokovnega gradiva, za naše učence, ki se morajo sicer do splošne knjižnice voziti več kot 20 kilometrov.
Pravijo, da se svet odpira tistim, ki berejo. Hvala, ker nam pri tem pomagate,«

je o donaciji povedala Barbara Stuhne Vuk, knjižničarka v OŠ Vinica.

»Da je bila ravno naša šolska knjižnica med izbranimi za donacijo, nas je izjemno razveselilo. Dobili smo čudovito priložnost, da zbirko naše knjižnice dopolnimo z najkakovostnejšimi naslovi otroške in mladinske literature, kar smo si že dolgo želeli. Prepričani smo, da bomo s tako obogateno ponudbo gradiv lahko še uspešnejši pri uresničevanju poslanstva šolske knjižnice, za kar se iskreno zahvaljujemo donatorju – podjetju SPAR Slovenija, pa tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in Centru za razvoj knjižnic NUK, ki sta našo šolsko knjižnico izbrala.«

Fleur Tkalčec, knjižničarka v OŠ Miklavž pri Ormožu. 

 

 

Tanja Mojzer
Foto: Tanja Mojzer in Pižama in mleko Press
Video: Pižama in mleko Press

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 20 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.