Kako uporabiti povezavo vzrok-posledica?

9. 9. 2019 - Naj logika vodi bralca skozi zgodbo!

Vsaka zgodba je v bistvu neko zaporedje dogodkov. Če so med seboj zares dobro (in logično) povezani, ima že kar dobre možnosti, da postane dobra. Takemu nizanju dogodkov pravimo vzročno-posledično.

Brez skrbi. Tudi tokrat ne bom preveč teoretiziral. Raje si oglejmo nekaj preverjenih zgodb, ki so s svojo priljubljenostjo že mnogokrat dokazale, da so dobre. Pri vsaki bomo našli niz vzrokov in posledic.

O petelinčku in kokoški

Zaplet je preprost. Petelinček se začne dušiti z zrnom, ki ga je pogoltnil in kokoška bi mu rada pomagala. Hotela mu je dati vodo, a je potok ni dal. Razen, če mu prinese lipov list. Toda lipa lista ni dala. Razen, če ji kokoška ne priskrbi rute.

Verjetno ste že uganili. Zahteve se nadaljujejo. Kokoška nikakor ne more do vode za petelinčka, ko pa jo končno dobi, je že prepozno. Dogodki, ki si sicer sledijo precej komično, so med seboj povezani kot vzroki in posledice. To iz njih naredi zgodbo, pa čeprav v tem primeru zelo enostavno in zanimivo le, če se je loti dober pripovedovalec.

Ste opazili koliko besedic če sem uporabil?

Tako boste tudi sami odslej lahko preverili, ali zgodba v vašem spisu ustreza sistemu vzrok-posledica. Z besedico če. Preverimo še na naslednjem primeru, tokrat že kar v obliki obnove.

Zgodbe o Kekcu

Priljubljeni slovenski literarni junak nastopa v treh pripovedkah Josipa Vandota. Liki so si podobni, okolje je enako, dogajanje predvidljivo, za okus sodobnega bralca morda malce počasno, a še vedno zelo očarljivo. Kako je avtor dosegel, da je njegova pripoved kljub drugim časom, drugačnim krajem in celo drugačnim vrednotam danes še vedno privlačna?

V prvi knjigi Kekec na hudi poti se zgodba začne z orisom situacije. Dogajanje je postavljeno v planinski svet, nastopajoči se težko preživljajo, na vsakem koraku pretita bolezen in smrt. Že takoj spoznamo Jerico, ki je osirotela, mačeha pa jo rada udari. Vendar mačeha ni zlobna kar tako, ampak njeno ravnanje vsaj delno opravičujejo okoliščine (bolezen, odsotnost moža, Jeričinega očeta, revščina).

  • Če bi Jerica pozorneje pazila na nagajivega Kekca, svoje mačehe ne bi razjezila.
  • Če okoliščine ne bi bile slabe, mačeha Jerice ne bi poslala od doma, služit k sorodnici na drugi strani gozda.
  • Če se Kekec zaradi materine (njegova mati je Jeričina mačeha) odločitve ne bi počutil krivega, ne bi šel z Jerico v gozd.
  • Če otroci po poti ne bi klepetali, ne bi zašli.
  • Če ne bi zašli, ne bi našli koče z divjimi lovci.
  • Če se ne bi Jerica bala divjih lovcev, se ne bi ločila od Kekca in Tinke.

In tako naprej!

Za odmor še majhna domača naloga. Kdor še ni prebral nobene zgodbe o Kekcu, naj to ob prvem deževnem popoldnevu naredi. Tisti, ki si želijo še malo dodatnega razmišljanja, naj zaplet primerjajo z znano pravljico o Janku in Metki. Stavim, da boste hitro našli vsaj pet skupnih točk.

Moč povezave vzroka in posledice

Na tak način lahko s preprostimi stavki, ki se začenjajo s če, kar hitro sestavimo okostje zgodbe, iz katerega potem naredimo spodoben šolski spis. Najboljši avtorji so pravi mojstri v iskanju takšnih zaporedij, ki so za bralca ves čas presenetljiva, a na koncu, ko malo premisli, čisto logična.

Čeprav sem navedel dva zelo preprosta primera, je končni rezultat lahko bistveno bolj zapleten, saj z vzroki in posledicami likom v zgodbi spreminjamo čustva, uvajamo nove like, sestavljamo presenetljive preobrate ...

Na primer:

  • Če ne bi bilo tako vroče, krojaček ne bi odprl okna.
  • Če ne bi odprl okna, ne bi slišal prodajalke marmelade.
  • Če mu marmelade ne bi poskušale pojesti muhe, se ne bi domislil napisa Sedem na en mah.

Naj skrajšam: če tistega popoldneva ne bi bilo tako vroče, krojaček morda ne bi postal kralj!


Velemojster nizanja vzrokov in posledic je bil seveda Shakespeare.

V drami Othello lahko tako na primer najdemo naslednje povezave:

  • Če Othello ne bi prihajal iz najnižjih slojev (bil je osvobojeni suženj in temne polti v svetu belopoltih), ne bi imel takšne želje po dokazovanju.
  • Če Othello ne bi napravil takšne izjemne vojaške kariere, ne bi osvojil lepotice, kot je Desdemona.
  • Če ne bi s svojimi uspehi vzbudil toliko pozornosti, ne bi imel toliko nasprotnikov, med katerimi je najhujši Iago.
  • Če se Othello v svojem okolju ne bi še vedno počutil pritepenca, ne bi nasedel Iagovim spletkam in začel sumiti v prijatelja in ženo.

Tako je nastala ena najbolj znanih tragedij.

Kako novo znanje prenesti v šolske spise?

Tipičen šolski spis se bere kot zaporedje dogodkov. Gre le za podajanje informacij, ki so za bralca pogosto dolgočasne.

Na primer:

Zjutraj sem se zbudil. Pojedel sem zajtrk in si pripravil torbo. Potem sem šel v šolo.

Zveni znano? Lahko naredimo tale uvod v besedilo kaj bolj zanimiv? Ker, roko na srce, za zdajsamo naštevamo podatke, na vzroke in posledice pa smo pozabili.

Če bi zjutraj vstal malo prej, mi zajtrka ne bi bilo treba tako hitro zbasati vase. Potem najbrž tudi ne bi pomotoma ugriznil radirke. Ogabno doživetje! Ne priporočam. Res bi se lahko že navadil torbo pripraviti en večer prej, ne pa tik pred odhodom ali celo takrat, bi moral že biti v šoli.

Po drugi strani pa sem že v osmem razredu. Konec šole se nezadržno bliža in za učenje dobrih navad je najbrž že prepozno.

Tole je že bolj podobno uvodu v zgodbo, kajne? Predstavili smo glavnega junaka zgodbe (vsaj zdi se, da mu je namenjena glavna vloga), nakazali, da je precej neodgovoren, in pri bralcu ustvarili pričakovanje nezgod, ki se bodo pripetile v nadaljevanju.

Kaj pravite? Boste poskusili pri naslednjem spisu bolj paziti na vzroke in posledice?

Vsi uporabljeni slikovni materiali so v javni lasti:

https://pravljice.wordpress.com/2018/01/31/ceske-pravljice/

https://vintagebooks.joomla.com/8-fairy-tales/10-hansel-and-gretel-by-richard-scholz/

http://artsandartists.hatenablog.com/entry/othello-character-analysis/

Napisal Tomo Kočar, pisatelj in publicist

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 20 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših talentov!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.