Zotkini talenti, res neverjetni izumi!

10. 6. 2019

Vsako leto pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije poteka natečaj Zotkini talenti, v katerem pozivajo osnovnošolce, srednješolce in študente naravoslovnih smeri, da predstavijo svoje izdelke, izume in nova dognanja z različnih tehničnih področij. V soboto, 8. junija, je bila že 9. zaključna prireditev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki so se je udeležili mladi talenti iz vse Slovenije skupaj s svojimi starši in mentorji. 

Študenti Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo so ves čas aleje (predstavitev) ponujali na ogled najrazličnejše poskuse s kemijskega področja (kako suhi led ujeti v mehurček, zakaj olje plava nad vodo in mnogo drugih zanimivosti). Študenti Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo so ves čas aleje (predstavitev) ponujali na ogled najrazličnejše poskuse s kemijskega področja (kako suhi led ujeti v mehurček, zakaj olje plava nad vodo in mnogo drugih zanimivosti).

Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport RS, je mladim talentom, zbranim na odru Gallusove dvorane, povedal: "Veseli me, da Zotkini talenti že vrsto let delujejo tako zelo izjemno. Vredno je drzno razmišljati, to je tisto, kar vodi napredek – od tehnike, naravoslovja do družboslovja in drugih ved in znanosti. Povsod mladi talenti vlečete voz napredka naprej in naša dolžnost je, da vam vaše potenciale omogočimo razvijati. Izjemno ponosen sem, da imamo take izjemne talente, za katere vem, da delajo tisto, kar sami najbolj želijo, predvsem pa, da delajo v dobro človeštva. Vzgoja talentov je naša skupna družbena odgovornost."Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport RS, je mladim talentom, zbranim na odru Gallusove dvorane, povedal: "Veseli me, da Zotkini talenti že vrsto let delujejo tako zelo izjemno. Vredno je drzno razmišljati, to je tisto, kar vodi napredek – od tehnike, naravoslovja do družboslovja in drugih ved in znanosti. Povsod mladi talenti vlečete voz napredka naprej in naša dolžnost je, da vam vaše potenciale omogočimo razvijati. Izjemno ponosen sem, da imamo take izjemne talente, za katere vem, da delajo tisto, kar sami najbolj želijo, predvsem pa, da delajo v dobro človeštva. Vzgoja talentov je naša skupna družbena odgovornost."

Gallusova dvorana, ki je gostila letošnje Zotkine talente skupaj z njihovimi starši in mentorji. Gallusova dvorana, ki je gostila letošnje Zotkine talente skupaj z njihovimi starši in mentorji.

Letošnjo, že deveto prireditev po vrsti, so vodili mladi igralci Nik Škrlec, Lena Hribar in Urban Kuntarič, za spremljevalni program med razglasitvijo nagrajencev in podelitvijo priznanj pa so poskrbeli nadarjeni mladi, ki jih je ZOTKS izbral na za to organiziranem natečaju.Letošnjo, že deveto prireditev po vrsti, so vodili mladi igralci Nik Škrlec, Lena Hribar in Urban Kuntarič, za spremljevalni program med razglasitvijo nagrajencev in podelitvijo priznanj pa so poskrbeli nadarjeni mladi, ki jih je ZOTKS izbral na za to organiziranem natečaju.

"Danes se je tu zbral 701 zlat Zotkin talent, kar dokazuje, da je Slovenija bogata s talenti," je zbrane najprej nagovoril prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, predsednik upravnega odbora ZOTKS. "Znanost je tisto, kar nam razloži, kaj se na tem planetu dogaja, ki nam z jasnimi in dokazljivimi rezultati razloži, kaj se dogaja v naravi okrog nas. Znanost je tista, ki nam pove, ali imamo prav ali narobe. Premalo verjamemo in premalo se ukvarjamo z njo. Znanosti brez znanja ne moremo ustvarjati, treba se je učiti, razmišljati. Kar koli počnete, vedno se sprašujte, zakaj in kako bi lahko bilo še bolje," je Zotkinim talentom še dejal prof. dr. Pejovnik ter jih pozval, naj odkrivajo neznano, iščejo odgovore na znanstvena vprašanja in gradijo svojo pot na znanju."Danes se je tu zbral 701 zlat Zotkin talent, kar dokazuje, da je Slovenija bogata s talenti," je zbrane najprej nagovoril prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, predsednik upravnega odbora ZOTKS. "Znanost je tisto, kar nam razloži, kaj se na tem planetu dogaja, ki nam z jasnimi in dokazljivimi rezultati razloži, kaj se dogaja v naravi okrog nas. Znanost je tista, ki nam pove, ali imamo prav ali narobe. Premalo verjamemo in premalo se ukvarjamo z njo. Znanosti brez znanja ne moremo ustvarjati, treba se je učiti, razmišljati. Kar koli počnete, vedno se sprašujte, zakaj in kako bi lahko bilo še bolje," je Zotkinim talentom še dejal prof. dr. Pejovnik ter jih pozval, naj odkrivajo neznano, iščejo odgovore na znanstvena vprašanja in gradijo svojo pot na znanju.

 Ena izmed prikupnih nalog, ki smo jo lahko rešili obiskovalc, je bila prepoznati majhne živali, podobne pikapolonicam. Ena izmed prikupnih nalog, ki smo jo lahko rešili obiskovalc, je bila prepoznati majhne živali, podobne pikapolonicam.

Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru so na Oddelku za biologijo in izobraževalno kemijo izdelali posebno kamero, ki zaznava toploto. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru so na Oddelku za biologijo in izobraževalno kemijo izdelali posebno kamero, ki zaznava toploto.

Tudi najmlajšim ni bilo dolgčas, saj so nekatere osnovne šole ali fakultete ponujale zanimive in preproste delavnice. Tukaj so lahko otroci na primer izdelovali šopke rožic iz barvnega papirja. Tudi najmlajšim ni bilo dolgčas, saj so nekatere osnovne šole ali fakultete ponujale zanimive in preproste delavnice. Tukaj so lahko otroci na primer izdelovali šopke rožic iz barvnega papirja.

Hop-hop, še malo rumene, zelene in modre in tukaj bo pisan šopek. Hop-hop, še malo rumene, zelene in modre in tukaj bo pisan šopek.

Pa smo že pri posebnem izumu, in sicer zvočniku, ki so ga izdelali na Pedagoški fakulteti oddelka za tehniko. Gre za majhen zvočnik, s pomočjo katerega lahko slišimo tudi tiste vibracije, ki jih sicer ne bi zaznalo človeško uho. Zvočnik namreč lahko ujame te za človeka neslišne tokove in tako lahko slišimo zvoke utripanja posebnih diod, ki jih sicer ne bi. Pa smo že pri posebnem izumu, in sicer zvočniku, ki so ga izdelali na Pedagoški fakulteti oddelka za tehniko. Gre za majhen zvočnik, s pomočjo katerega lahko slišimo tudi tiste vibracije, ki jih sicer ne bi zaznalo človeško uho. Zvočnik namreč lahko ujame te za človeka neslišne tokove in tako lahko slišimo zvoke utripanja posebnih diod, ki jih sicer ne bi.

Poglejte ga; tukaj je ta znameniti zvočnik! Poglejte ga; tukaj je ta znameniti zvočnik!

Utripanje diod, ki se spreminja glede na svetlobo in toploto (če na primer z dlanmi skrijemo diode, se utripanje spremeni). Utripanja mi sami po sebi ne slišimo, zvočnik, ki so ga izdelali učenci, pa nam omogoča, da utripanje ne le vidimo, temveč tudi slišimo. Zanimiv izum, se strinjate? Utripanje diod, ki se spreminja glede na svetlobo in toploto (če na primer z dlanmi skrijemo diode, se utripanje spremeni). Utripanja mi sami po sebi ne slišimo, zvočnik, ki so ga izdelali učenci, pa nam omogoča, da utripanje ne le vidimo, temveč tudi slišimo. Zanimiv izum, se strinjate?

Poznate robota Walleja? Nastopa tudi v znameniti risanki. Sestavljen je iz legokock in na Pedagoški fakulteti so Walleju omogočili, da vam bo povedal, kaj trenutno razmišlja. No, ja, ne ravno povedal, temveč se na zaslonu izpiše, kakšna njegova misel. Zelo inovativen izum! Poznate robota Walleja? Nastopa tudi v znameniti risanki. Sestavljen je iz legokock in na Pedagoški fakulteti so Walleju omogočili, da vam bo povedal, kaj trenutno razmišlja. No, ja, ne ravno povedal, temveč se na zaslonu izpiše, kakšna njegova misel. Zelo inovativen izum!

Na isti fakulteti, le na oddelku za fiziko, pa so izdelali takle "dimni" izum. Na isti fakulteti, le na oddelku za fiziko, pa so izdelali takle "dimni" izum.

Izjemno veliko pozornosti je požel osnovnošolec Luka Žagar, ki obiskuje 9. razred in je s pomočjo več mentorjev izdelal električno rolko. Rolka dejansko deluje in seveda služi svojemu namenu. Z njo se lahko peljemo 50 km/h. Zelo podroben opis svojega izuma, vse od teorije do praktične izvedbe, je Luka predstavil v obsežni seminarski nalogi. Luka nam je tudi razkril, da že pripravlja posebno vozilo, ki se imenuje rovar in bo imelo sposobnost poleteti na Mars. Prav tako je njegova želja izdelati dron s štirimi propelerji, s katerimi bo dron lahko lebdel v zraku in sam prišel od točke A do točke B. Inovativno, ni kaj! Izjemno veliko pozornosti je požel osnovnošolec Luka Žagar, ki obiskuje 9. razred in je s pomočjo več mentorjev izdelal električno rolko. Rolka dejansko deluje in seveda služi svojemu namenu. Z njo se lahko peljemo 50 km/h. Zelo podroben opis svojega izuma, vse od teorije do praktične izvedbe, je Luka predstavil v obsežni seminarski nalogi. Luka nam je tudi razkril, da že pripravlja posebno vozilo, ki se imenuje rovar in bo imelo sposobnost poleteti na Mars. Prav tako je njegova želja izdelati dron s štirimi propelerji, s katerimi bo dron lahko lebdel v zraku in sam prišel od točke A do točke B. Inovativno, ni kaj!

Poznate vrste kamnin, ki so prisotne v Sloveniji? Če ne, ste lahko znanje obudili na eni od stojnic, kjer so mladi talenti predstavljali aplikacijo za poznavanje kamnin (učni pripomoček za določanje tipičnih slovenskih kamnin). Poznate vrste kamnin, ki so prisotne v Sloveniji? Če ne, ste lahko znanje obudili na eni od stojnic, kjer so mladi talenti predstavljali aplikacijo za poznavanje kamnin (učni pripomoček za določanje tipičnih slovenskih kamnin).

Kaj pa, če bi obleke, ki jih imamo že več let in nam v tej podobi niso več všeč, preprosto predelali in obogatili z drugimi barvami in vzorci? Natančneje smo lahko spoznali dve tehniki za predelavo tekstila, cianotopija in modrotisk. Kaj pa, če bi obleke, ki jih imamo že več let in nam v tej podobi niso več všeč, preprosto predelali in obogatili z drugimi barvami in vzorci? Natančneje smo lahko spoznali dve tehniki za predelavo tekstila, cianotopija in modrotisk.

Ciantotropija je fotografski postopek za izdelavo modro-belih slik in vzorcev. Najprimernejša je za tekstile iz naravnih materialov (bomaž, svila, volna, lan). Slabost te tehnike je v tem, da barva ni preveč obstojna, zato se priporča, da se uporablja na oblačilih, ki jih ne peremo prepogosto, če pa že, naj se perejo ročno. Ciantotropija je fotografski postopek za izdelavo modro-belih slik in vzorcev. Najprimernejša je za tekstile iz naravnih materialov (bomaž, svila, volna, lan). Slabost te tehnike je v tem, da barva ni preveč obstojna, zato se priporča, da se uporablja na oblačilih, ki jih ne peremo prepogosto, če pa že, naj se perejo ročno.

Študentke Naravoslovnotehniške fakultete, ki so nam z veseljem predstavile različne tehnike, kako biti ekološki na področju tekstila. Namesto da kupujemo vedno nova oblačila, ta ustrezno predelamo in tako nastane nov unikaten kos oblačila. Študentke Naravoslovnotehniške fakultete, ki so nam z veseljem predstavile različne tehnike, kako biti ekološki na področju tekstila. Namesto da kupujemo vedno nova oblačila, ta ustrezno predelamo in tako nastane nov unikaten kos oblačila.

Brezplačna mobilna aplikacja za poznavanje kamnin v Sloveniji je bila zelo pozitivno sprejeta pri učencih. Brezplačna mobilna aplikacja za poznavanje kamnin v Sloveniji je bila zelo pozitivno sprejeta pri učencih.

Študent Vili Borstar pa nam je predstavil zelo zanimiv izum - robot, ki iz fotografije ali portreta ustvari odtis na leseno podlago. Študent Vili Borstar pa nam je predstavil zelo zanimiv izum - robot, ki iz fotografije ali portreta ustvari odtis na leseno podlago.

Robot se imenuje pirografski robot in s precejšnjo natančnostjo ustvari portret obraza na leseno podlago. Robot se imenuje pirografski robot in s precejšnjo natančnostjo ustvari portret obraza na leseno podlago.

Izumov in tehničnih zanimivosti kar ni in ni manjkalo. Izumov in tehničnih zanimivosti kar ni in ni manjkalo.

Tukaj vidimo predstavitev 8-bitnega računalnika, ki prikazuje, koliko čipov potrebujemo, da se npr. na zaslonu računalnika izpiše določeno število. Sedanji računalniki so narejeni tako, da je vezje kolikor se le da zminimalizirano in da so čim manjši. Včasih pa ni bilo tako in so bili računalniki zato večji. Tukaj je primer, kako lahko računalnik izpiše števila, praštevila, kvadrate števil in fibonaccijevo zaporedje. Tukaj vidimo predstavitev 8-bitnega računalnika, ki prikazuje, koliko čipov potrebujemo, da se npr. na zaslonu računalnika izpiše določeno število. Sedanji računalniki so narejeni tako, da je vezje kolikor se le da zminimalizirano in da so čim manjši. Včasih pa ni bilo tako in so bili računalniki zato večji. Tukaj je primer, kako lahko računalnik izpiše števila, praštevila, kvadrate števil in fibonaccijevo zaporedje.

In še izum kostni vibrator, s katerim lahko preverimo, kako dejansko delujejo slušalke. Zvok se namreč prevaja prek kosti do našega ušesa in njegovih notranjih delov. In še izum kostni vibrator, s katerim lahko preverimo, kako dejansko delujejo slušalke. Zvok se namreč prevaja prek kosti do našega ušesa in njegovih notranjih delov.

Na predstavitvi tehničnih novosti seveda ne gre brez knjig in delovnih zvezkov s področja logike, matematike, kemije, fizike, modelarstva in mnogih drugih tehničnih in naravoslovnih področij. Na predstavitvi tehničnih novosti seveda ne gre brez knjig in delovnih zvezkov s področja logike, matematike, kemije, fizike, modelarstva in mnogih drugih tehničnih in naravoslovnih področij.

Biotehniška fakulteta je predstavljala predvsem tehnične pripomočke, ki jih uporabljajo lovci. Tukaj vidimo puško za uspavanje živali. Biotehniška fakulteta je predstavljala predvsem tehnične pripomočke, ki jih uporabljajo lovci. Tukaj vidimo puško za uspavanje živali.

In še drugi tehnični pripomočki, brez katerih lovci ne morejo. In še drugi tehnični pripomočki, brez katerih lovci ne morejo.

Tudi to napravo s pridom uporabljajo lovci. Tudi to napravo s pridom uporabljajo lovci.

Puščico položimo v takšno posebno puško, vanjo močno pihnemo in zadenemo medvedje stegno (če je medved že ujet, torej ga s to metodo ne lovijo lovci v gozdu). Interaktivna igra, ki so jo lahko poskusili obiskovalci Zotkinih talentov, je bila pri učencih zelo priljubljena. Puščico položimo v takšno posebno puško, vanjo močno pihnemo in zadenemo medvedje stegno (če je medved že ujet, torej ga s to metodo ne lovijo lovci v gozdu). Interaktivna igra, ki so jo lahko poskusili obiskovalci Zotkinih talentov, je bila pri učencih zelo priljubljena.

Učenci, srednješolci in študenti so skupaj s starši prispeli iz različnih krajev Slovenije. Predstavitev zanimivih izdelkov so si lahko ogledali od 13. do 16 ure, ko se je v Gallusovi dvorani začelo slavnostno podeljevanje nagrad. Učenci, srednješolci in študenti so skupaj s starši prispeli iz različnih krajev Slovenije. Predstavitev zanimivih izdelkov so si lahko ogledali od 13. do 16 ure, ko se je v Gallusovi dvorani začelo slavnostno podeljevanje nagrad.

Fakulteta za geodezijo v Ljubljani je predstavila izjemno zanimiv izdelek - dron (leteča kamera, ki snema iz zraka), ki posname določeno ozemlje oziroma objekt iz zraka, na podlagi tega pa nato določijo meritve in sploh vse potrebne podatke, ki jih uporabljajo geodeti za načrtovanje in določanje okoliša. Dron, ki so ga izumili študentje, se v praksi že uporablja, izvedeli smo, da so ravno v preteklih dneh posneli Strunjanski klif, zdaj pa že končujejo vse potrebne meritve. Na podlagi posnetkov, ki jih naredi dron, lahko naredijo tudi 3D-tiskano podobo objekta ali okoliša. Fakulteta za geodezijo v Ljubljani je predstavila izjemno zanimiv izdelek - dron (leteča kamera, ki snema iz zraka), ki posname določeno ozemlje oziroma objekt iz zraka, na podlagi tega pa nato določijo meritve in sploh vse potrebne podatke, ki jih uporabljajo geodeti za načrtovanje in določanje okoliša. Dron, ki so ga izumili študentje, se v praksi že uporablja, izvedeli smo, da so ravno v preteklih dneh posneli Strunjanski klif, zdaj pa že končujejo vse potrebne meritve. Na podlagi posnetkov, ki jih naredi dron, lahko naredijo tudi 3D-tiskano podobo objekta ali okoliša.

3D-makete objektov, ki nastanejo iz podatkov, ki jih pridobimo s pomočjo kamere, ki snema iz zraka (dron). 3D-makete objektov, ki nastanejo iz podatkov, ki jih pridobimo s pomočjo kamere, ki snema iz zraka (dron).

Klavdija Sapač iz Fakultete za geodezijo, oddelek za okoljsko gradbeništvo, nam je predstavila model prikazovanja podzemnega toka vode: "Tukaj vidimo različne plasti zemlje in različne vodnjake. Z dodajanjem barvila lahko opazujemo, kako se voda razširja po različnih plasteh. Tako lahko opazujemo, kako se tudi onesnaženje razširja. Podzemne in nadzemne vode so med seboj zelo povezane in v obdobjih, ko je npr. suša, ravno podzemne vode oskrbujejo plasti v višjih plasteh."Klavdija Sapač iz Fakultete za geodezijo, oddelek za okoljsko gradbeništvo, nam je predstavila model prikazovanja podzemnega toka vode: "Tukaj vidimo različne plasti zemlje in različne vodnjake. Z dodajanjem barvila lahko opazujemo, kako se voda razširja po različnih plasteh. Tako lahko opazujemo, kako se tudi onesnaženje razširja. Podzemne in nadzemne vode so med seboj zelo povezane in v obdobjih, ko je npr. suša, ravno podzemne vode oskrbujejo plasti v višjih plasteh."

Modeli raket, ki se izdelujejo pri modelarstvu, sicer pa geodeti izdelujejo predvsem makete stavb, mostov, industrijskih objektov in podobno. Modeli raket, ki se izdelujejo pri modelarstvu, sicer pa geodeti izdelujejo predvsem makete stavb, mostov, industrijskih objektov in podobno.

Videli smo tudi dinamično igro polaganja črnih polj na večje s kvadratki označeno področje. Naloga niti ni tako preprosta, saj se nekatere kocke držijo skupaj v kombinacijah po dve, tri, štiri in se zlagajo na polje kot pri igri tetris. Videli smo tudi dinamično igro polaganja črnih polj na večje s kvadratki označeno področje. Naloga niti ni tako preprosta, saj se nekatere kocke držijo skupaj v kombinacijah po dve, tri, štiri in se zlagajo na polje kot pri igri tetris.

Pa smo že pri cestišču z električnim avtomobilom, ki so ga ustvarili študentje Fakultete za strojništvo. Opazovali smo lahko, s kakšno natančnostjo se je električni avtomobil peljal po okrogli progi. Gre namreč za to, da so študentje morali najprej ustvariti in spajkati 3D-vezje v 3D-avtomobilskem modelu, vse skupaj pa so nato še sprogramirali tako, da avto vozi po točno določeni progi in da zazna, kje je ovinek. To je hkrati tudi ena izmed delavnic, ki se bo izvajala na poletnem taboru Fakultete za strojništvo, ki bo na omenjeni fakulteti od 20. do 23. avgusta. V teh treh dneh bo na voljo še več drugih delavnic in zanimivosti, na katere so vabljeni dijaki in študenti ter vsi tisti, ki jih zanimajo takšne tehnične, elektro-strojniške vsebine. Pa smo že pri cestišču z električnim avtomobilom, ki so ga ustvarili študentje Fakultete za strojništvo. Opazovali smo lahko, s kakšno natančnostjo se je električni avtomobil peljal po okrogli progi. Gre namreč za to, da so študentje morali najprej ustvariti in spajkati 3D-vezje v 3D-avtomobilskem modelu, vse skupaj pa so nato še sprogramirali tako, da avto vozi po točno določeni progi in da zazna, kje je ovinek. To je hkrati tudi ena izmed delavnic, ki se bo izvajala na poletnem taboru Fakultete za strojništvo, ki bo na omenjeni fakulteti od 20. do 23. avgusta. V teh treh dneh bo na voljo še več drugih delavnic in zanimivosti, na katere so vabljeni dijaki in študenti ter vsi tisti, ki jih zanimajo takšne tehnične, elektro-strojniške vsebine.

Videli so lahko tudi podvozje majhnega električnega avtomobila, ki je imel čisto pravo baterijo, ki mu je omogočala vožnjo. Izvedeli smo tudi, da je električnemu avtomobilu treba nastaviti določeno hitrost, da se baterija ne izprazni prehitro. Hitreje kot gre, hitreje se namreč prazni baterija. Rok Vrabic, ki nam je predstavil tovrstno maketo, je še dodal, da bodo kmalu električni avtomobili v velikem obsegu na naših cestah. Videli so lahko tudi podvozje majhnega električnega avtomobila, ki je imel čisto pravo baterijo, ki mu je omogočala vožnjo. Izvedeli smo tudi, da je električnemu avtomobilu treba nastaviti določeno hitrost, da se baterija ne izprazni prehitro. Hitreje kot gre, hitreje se namreč prazni baterija. Rok Vrabic, ki nam je predstavil tovrstno maketo, je še dodal, da bodo kmalu električni avtomobili v velikem obsegu na naših cestah.

Tukaj pa se je predstavljal Tehnični muzej Slovenije, ki se nahaja v kraju Bistra pri Vrhniki. Tukaj pa se je predstavljal Tehnični muzej Slovenije, ki se nahaja v kraju Bistra pri Vrhniki.

Ta izjemno zanimiva oblika telesa z rumenimi in črnimi črtami ter dodatkom rdeče se imenuje OLOID. Veste, kaj je njegova posebnost? Gre za geometrijsko telo, ki je edino, ki pri kotaljenju pusti sled celotnega svojega plašča (slečenega obsega). Zanimivo, kajne? Odkril ga je Paul Schatz leta 1929 in še danes velja za veliko posebnost v svetu geometrije. Matematična razmerja tega telesa so idealna za kotaljenje. Na stojnici v Cankarjevem domu smo lahko videli tudi druga zanimiva geometrijska telesa. Izdelana so bila iz tropskega lesa, ki se imenuje balza. Gre za les, ki vedno plava nad vodo in se ne potopi. Kljub temu, da je izredno lahek, je njegova posebnost, da je njegova sestava zelo trdna, kar pomeni, da ne prepušča, da v njegovo notranjost vdre voda. Les je torej lahek, a gost in kompakten. Ta izjemno zanimiva oblika telesa z rumenimi in črnimi črtami ter dodatkom rdeče se imenuje OLOID. Veste, kaj je njegova posebnost? Gre za geometrijsko telo, ki je edino, ki pri kotaljenju pusti sled celotnega svojega plašča (slečenega obsega). Zanimivo, kajne? Odkril ga je Paul Schatz leta 1929 in še danes velja za veliko posebnost v svetu geometrije. Matematična razmerja tega telesa so idealna za kotaljenje. Na stojnici v Cankarjevem domu smo lahko videli tudi druga zanimiva geometrijska telesa. Izdelana so bila iz tropskega lesa, ki se imenuje balza. Gre za les, ki vedno plava nad vodo in se ne potopi. Kljub temu, da je izredno lahek, je njegova posebnost, da je njegova sestava zelo trdna, kar pomeni, da ne prepušča, da v njegovo notranjost vdre voda. Les je torej lahek, a gost in kompakten.

Veliko zanimivosti so pripravili tudi iz Univerze v Novi Gorici. Videli smo lahko meglično celico, plazemsko kroglo in Newtonovo nihalo oziroma zibelko. Veliko zanimivosti so pripravili tudi iz Univerze v Novi Gorici. Videli smo lahko meglično celico, plazemsko kroglo in Newtonovo nihalo oziroma zibelko.

Poglejte, to je Newtonovem nihalu. Sestavljeno je iz petih enakih kroglic skupaj obešenih v posebnem okvirju, tako da se kroglice med seboj lahko dotikajo. Vsaka kroglica je hkrati nihalo in če boste zanihali eno izmed zunanjih kroglic v ostale štiri kroglice, se bo zgodilo nekaj zelo zanimivega. Ob udarcu se ostale štiri kroglice ne bodo premaknile, kot nam pravi zdrav razum in kot bi morda pričakovali. V tem primeru bodo tri kroglice na sredini ostale skoraj popolnoma na miru, medtem ko bo peta kroglica na drugi strani zanihala tako visoko kot je kroglica, ki smo jo zanihali na začetku. Zanimivo, kajne? Poglejte, to je Newtonovem nihalu. Sestavljeno je iz petih enakih kroglic skupaj obešenih v posebnem okvirju, tako da se kroglice med seboj lahko dotikajo. Vsaka kroglica je hkrati nihalo in če boste zanihali eno izmed zunanjih kroglic v ostale štiri kroglice, se bo zgodilo nekaj zelo zanimivega. Ob udarcu se ostale štiri kroglice ne bodo premaknile, kot nam pravi zdrav razum in kot bi morda pričakovali. V tem primeru bodo tri kroglice na sredini ostale skoraj popolnoma na miru, medtem ko bo peta kroglica na drugi strani zanihala tako visoko kot je kroglica, ki smo jo zanihali na začetku. Zanimivo, kajne?

Poglejte jo, plazemsko kroglo! Je naprava, ki vzdržuje visokofrekvenčne razelektritve med središčno elektrodo in stekleno bučo. Čeprav spada v področje "zabavne fizike"in nima praktične uporabe, pa je primerna za pouk osnov električnega toka. Poglejte jo, plazemsko kroglo! Je naprava, ki vzdržuje visokofrekvenčne razelektritve med središčno elektrodo in stekleno bučo. Čeprav spada v področje "zabavne fizike"in nima praktične uporabe, pa je primerna za pouk osnov električnega toka.

Tukaj pa smo že pri Fakulteti za računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer je ves čas predstavitev na stojnici bila tudi največja gneča. Kmalu smo ugotovili, zakaj. Ne samo, da so predstavljali izjemno zanimive izdelke, tudi razlaga profesorjev in ostalih, je bila več kot zanimiva in poučna. S pomočjo tablice smo lahko testirali aplikacijo, ki so jo naredili študentje; in sicer gre za to, da v angleškem jeziku poslušaš zanimive stavke, medtem pa poskušaš ugotoviti v kakšnem čustvu so stavki povedani (jezno, veselo, razdraženo, srečno, veselo in podobno). Tukaj pa smo že pri Fakulteti za računalništvo in informatiko v Mariboru, kjer je ves čas predstavitev na stojnici bila tudi največja gneča. Kmalu smo ugotovili, zakaj. Ne samo, da so predstavljali izjemno zanimive izdelke, tudi razlaga profesorjev in ostalih, je bila več kot zanimiva in poučna. S pomočjo tablice smo lahko testirali aplikacijo, ki so jo naredili študentje; in sicer gre za to, da v angleškem jeziku poslušaš zanimive stavke, medtem pa poskušaš ugotoviti v kakšnem čustvu so stavki povedani (jezno, veselo, razdraženo, srečno, veselo in podobno).

Ena izmed naprav, ki so se je lotili študentje v FERI je tudi naprava za merjenje temperature, kakovosti zraka in vlage. Ena izmed naprav, ki so se je lotili študentje v FERI je tudi naprava za merjenje temperature, kakovosti zraka in vlage.

Naprava, ki jo držimo z levo in desno roko in nam kaže napetost, posledica le-tega pa so intervali bitja našega srca. Naprava, ki jo držimo z levo in desno roko in nam kaže napetost, posledica le-tega pa so intervali bitja našega srca.

In še spektometer! To je naprava, ki nam pokaže v katerih valovnih dolžinah so določene barve. Pokaže nam intenzivnost barv v določeni svetlobi. In še spektometer! To je naprava, ki nam pokaže v katerih valovnih dolžinah so določene barve. Pokaže nam intenzivnost barv v določeni svetlobi.

Veste, kaj je pa to? Povedali so nam, da je to E-ink. Gre za vrsto zaslona, ki se uporablja pri elektronskih knjigah. Zaslon namreč ohrani sliko tudi kadar ni npr. dodane energije (baterije, elektrike in podobno). Ker pri elektronskih knjigah gre za to, da z listanjem porabljamo energijo, če pa beremo le eno stran, dodatne energije ne potrebujemo. Veste, kaj je pa to? Povedali so nam, da je to E-ink. Gre za vrsto zaslona, ki se uporablja pri elektronskih knjigah. Zaslon namreč ohrani sliko tudi kadar ni npr. dodane energije (baterije, elektrike in podobno). Ker pri elektronskih knjigah gre za to, da z listanjem porabljamo energijo, če pa beremo le eno stran, dodatne energije ne potrebujemo.

Predstavnice Univerze na Primorskem, ki so predstavljale zelo ekološko tematiko - problematiko želv v morju. Predstavnice Univerze na Primorskem, ki so predstavljale zelo ekološko tematiko - problematiko želv v morju.

Tukaj vidimo štiri različne naprave, vsem pa je skupno to, da imajo vgrajen GPRS in zato lahko sledimo, kje se želve nahajajo. Seveda je predpogoj, da to napravo pritrdimo želvam na telo. Najnovejša različica te naprave je še posebej ekološka, saj ima sončne celice, s pomočjo katerih se proizvaja elektrika, ki jo naprava potrebuje, da sploh lahko deluje. Ima tudi SIM kartico, kar pomeni, da podatke lahko beremo potem iz računalnika ali pametnega telefona. Deluje pa naprava tako, da prvo omrežje, ki ga zazna, tja oddaja podatke in tako torej lahko sledimo želvi in proučujemo mnoge pojave na njeni poti. Tukaj vidimo štiri različne naprave, vsem pa je skupno to, da imajo vgrajen GPRS in zato lahko sledimo, kje se želve nahajajo. Seveda je predpogoj, da to napravo pritrdimo želvam na telo. Najnovejša različica te naprave je še posebej ekološka, saj ima sončne celice, s pomočjo katerih se proizvaja elektrika, ki jo naprava potrebuje, da sploh lahko deluje. Ima tudi SIM kartico, kar pomeni, da podatke lahko beremo potem iz računalnika ali pametnega telefona. Deluje pa naprava tako, da prvo omrežje, ki ga zazna, tja oddaja podatke in tako torej lahko sledimo želvi in proučujemo mnoge pojave na njeni poti.

Želve se velikokrat pomotoma ujamejo v ribiške mreže. Zato so v Univerzi na Primorskem izdelali takšne signalne lučke, ki se pripnejo na ribiške mreže. Oddajajo takšno svetlobo, da se je želve ustrašijo in zato ne pridejo v njeno bližino, kar pomeni, da se tudi ne ujamejo v ribiško mrežo. Lučka jim torej pomaga, da se rešijo morebitne ujetosti in da lepo mirno odplavajo mimo. Zelo ekološki izum, kajne? Želve se velikokrat pomotoma ujamejo v ribiške mreže. Zato so v Univerzi na Primorskem izdelali takšne signalne lučke, ki se pripnejo na ribiške mreže. Oddajajo takšno svetlobo, da se je želve ustrašijo in zato ne pridejo v njeno bližino, kar pomeni, da se tudi ne ujamejo v ribiško mrežo. Lučka jim torej pomaga, da se rešijo morebitne ujetosti in da lepo mirno odplavajo mimo. Zelo ekološki izum, kajne?

V vseh teh posodah vidimo vsebino želvinega želodca. V prvih štirih so npr. oklepi od školjk, rakcev in ostalih morskih bitij, ki jih želve pojedo, a ker so tovrstni oklepi iz tršega materiala, se dlje časa zadržujejo v želvinem želodčku. Ker gre kljub vsemu za naravne substance, ne predstavlja za želvo nobenih nevarnosti, kljub temu, da so to neprebavljive stvari. Veliko nevarnost pa predstavlja plastika, ki jo vidimo v spodnjih dveh posodicah. Plastika, ki plava v morju, nehote zaide v želvin želodec in želva je seveda nikakor ne more prebaviti in zato ostane v njej. Tudi druge morske živali, ribe, rakci, hobotnice in podobno zaradi onesnaženosti pojedo veliko drobnih ali večjih kosov plastike, kar dejansko potem pojemo tudi mi, saj se plastika počasi topi oziroma oddaja substance v samem telesu morskega bitja. V vseh teh posodah vidimo vsebino želvinega želodca. V prvih štirih so npr. oklepi od školjk, rakcev in ostalih morskih bitij, ki jih želve pojedo, a ker so tovrstni oklepi iz tršega materiala, se dlje časa zadržujejo v želvinem želodčku. Ker gre kljub vsemu za naravne substance, ne predstavlja za želvo nobenih nevarnosti, kljub temu, da so to neprebavljive stvari. Veliko nevarnost pa predstavlja plastika, ki jo vidimo v spodnjih dveh posodicah. Plastika, ki plava v morju, nehote zaide v želvin želodec in želva je seveda nikakor ne more prebaviti in zato ostane v njej. Tudi druge morske živali, ribe, rakci, hobotnice in podobno zaradi onesnaženosti pojedo veliko drobnih ali večjih kosov plastike, kar dejansko potem pojemo tudi mi, saj se plastika počasi topi oziroma oddaja substance v samem telesu morskega bitja.

Kdo je pa to? Zdravniki? Ne, to niso zdravniki temveč strokovnjaki na področju kemije, saj se je na Zotkinih talentih predstavljala tudi Fakulteta za kemijo. Ves čas so ponujali obiskovalcem na ogled različne poskuse, ki so bili resnično izjemno zanimivi. Kdo je pa to? Zdravniki? Ne, to niso zdravniki temveč strokovnjaki na področju kemije, saj se je na Zotkinih talentih predstavljala tudi Fakulteta za kemijo. Ves čas so ponujali obiskovalcem na ogled različne poskuse, ki so bili resnično izjemno zanimivi.

Tukaj smo lahko videli, kako suhi led ujeti v mehurček. Najprej damo suhi led v posodo, nato pa s trakom, ki ga namočimo v detergent za pranje perila obidemo vrh posode. S tem naredimo mejo, do koder bo segala para suhega ledu. Zanimivo je to, da čez to mejo suhi led ne zaide. Nato pa s posebno napravico ujamemo izhlapevanje suhega ledu in ustvari se mehurček. Zanimivo, kajne? Tukaj smo lahko videli, kako suhi led ujeti v mehurček. Najprej damo suhi led v posodo, nato pa s trakom, ki ga namočimo v detergent za pranje perila obidemo vrh posode. S tem naredimo mejo, do koder bo segala para suhega ledu. Zanimivo je to, da čez to mejo suhi led ne zaide. Nato pa s posebno napravico ujamemo izhlapevanje suhega ledu in ustvari se mehurček. Zanimivo, kajne?

Poglejte - para se oblikuje v mehurček in ne uhaja kar kamor koli. Poglejte - para se oblikuje v mehurček in ne uhaja kar kamor koli.

Ujeli smo tudi nekaj Zotkinih talentov, ki so se z veseljem nastavili fotografskim objektivom. Ujeli smo tudi nekaj Zotkinih talentov, ki so se z veseljem nastavili fotografskim objektivom.

Čestitamo, mladi izumitelji in znanstveniki. Čestitamo, mladi izumitelji in znanstveniki.

Besedilo in fotografije: Tanja Mojzer. 

Foto iz prireditve: Anže Malovrh, STA

SLONTASTIČEN POZOR!

Ste se kdaj spraševali, kakšno je delo televizijskega kamermana?

Odgovor najdete v tem prispevku.