16 učencev je bedelo vso noč!

2. 4. 2019

V Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici imajo najdaljšo slovensko tradicijo praznovanja mednarodnega projekta Noč z Andersenom. Letos je 16 učencev s petka, 29. marca, na soboto, 30. marca, prebedelo prav vso noč. Dogodek obeležuje 2. april, ki je svetovni dan knjige za otroke in rojstni dan svetovno znanega danskega pravljičarja H. C. Andersena.

Natakar med pripovedovanjem zanimivosti o različnih čajih. Natakar med pripovedovanjem zanimivosti o različnih čajih.

Kot so povedali učenci, sploh niso vedeli, da na svetu obstaja toliko različnih čajev in da so si tako različni po okusu in pripravi. Kot so povedali učenci, sploh niso vedeli, da na svetu obstaja toliko različnih čajev in da so si tako različni po okusu in pripravi.

 "Skupno bedi okrog 10.000 ljudi po vsem svetu, tudi v Avstraliji in Ameriki, kjer to poteka predvsem na veleposlaništvih. Skupno je letos v projekt vključenih 1772 krajev po vsem svetu, od tega je kar 1400 dogodkov na Češkem, vseh sodelujočih držav pa je letos 21", je razložila Božena Kolman Finžgar, direktotirica knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici. "Skupno bedi okrog 10.000 ljudi po vsem svetu, tudi v Avstraliji in Ameriki, kjer to poteka predvsem na veleposlaništvih. Skupno je letos v projekt vključenih 1772 krajev po vsem svetu, od tega je kar 1400 dogodkov na Češkem, vseh sodelujočih držav pa je letos 21", je razložila Božena Kolman Finžgar, direktotirica knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici.

Med igro "Ugani kdo". Med igro "Ugani kdo".

Z nami je bila tudi filmska ekipa, ki je do jutra že zmontirala in pripravila kratetek 10-minutni videoposnetek, ki je prikazoval dogajanje skozi vso noč. Z nami je bila tudi filmska ekipa, ki je do jutra že zmontirala in pripravila kratetek 10-minutni videoposnetek, ki je prikazoval dogajanje skozi vso noč.

Najbolj zanimiva igra: Andersen, ne jezi se! Ste vedeli, da se je priljubljeni pravljičar rodil na Danskem in da je napisal okrog 40 pravljic? Najbolj zanimiva igra: Andersen, ne jezi se! Ste vedeli, da se je priljubljeni pravljičar rodil na Danskem in da je napisal okrog 40 pravljic?

 Med igro Andersen, ne jezi se, so učenci tudi izvedeli, da je njegov oče umrl, ko je bilo Andersenu šele enajst let in njegova mama si je želela, da Andersen postane krojač. Med igro Andersen, ne jezi se, so učenci tudi izvedeli, da je njegov oče umrl, ko je bilo Andersenu šele enajst let in njegova mama si je želela, da Andersen postane krojač.

Med njegovimi najbolj znanimi pravljicami so Ajda, Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Hranilnik, Snežna kraljica, Stanovitni kositrni vojak, Vžigalnik, Svinjski pastir in mnoge druge. Med njegovimi najbolj znanimi pravljicami so Ajda, Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Hranilnik, Snežna kraljica, Stanovitni kositrni vojak, Vžigalnik, Svinjski pastir in mnoge druge.

Ste vedeli, da so Andersenove pravljice prevedene v več kot 125 jezikov?  Ste vedeli, da so Andersenove pravljice prevedene v več kot 125 jezikov?

Knjižničar Andrej Jalen med branjem poslanice z naslovom "Knjige nam pomagajo, da ne hitimo". Poslanica je letos imela posebno sporočilo: med zelo hitrim načinom življenja je kljub vsemu zelo pomembno, da se znamo umiriti, in knjige so tiste, ki nam pri tem pomagajo. Kot primer je letos bila knjiga avtorja Petra Svetina: Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom. Besedilo govori o tem, da se je Feliks udeležil kolesarske dirke, a kljub temu med tekmo mirno sedel in spil limoando. Torej po njegovem vzoru se tudi mi moramo znati umiriti v tem drvečem hitrem načinu življenja. Knjižničar Andrej Jalen med branjem poslanice z naslovom "Knjige nam pomagajo, da ne hitimo". Poslanica je letos imela posebno sporočilo: med zelo hitrim načinom življenja je kljub vsemu zelo pomembno, da se znamo umiriti, in knjige so tiste, ki nam pri tem pomagajo. Kot primer je letos bila knjiga avtorja Petra Svetina: Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom. Besedilo govori o tem, da se je Feliks udeležil kolesarske dirke, a kljub temu med tekmo mirno sedel in spil limoando. Torej po njegovem vzoru se tudi mi moramo znati umiriti v tem drvečem hitrem načinu življenja.

Odlomek iz letošnje poslanice, ki jo je za obeležitev svetovnega dneva otroške in mladisnke literature, ki jo praznujemo 2. aprila, pripravila Litva: 

»Mudi se mi! … Nimam časa! … Adijo! ...« Takšnih vzklikov dandanes najbrž ne slišimo samo v Litvi, ki leži v samem središču Evrope, temveč še marsikje po svetu. Pogosto nas tudi prepričujejo, da živimo v stoletju informacijskega preobilja, v stoletju, ko sta naglica in hitenje neizbežna.

A zgodi se, da v roke vzameš knjigo in začutiš, kako je lahko tudi drugače. Knjige imajo namreč čudovito lastnost – pomagajo nam, da ne hitimo. Ko listaš po knjigi in se mirno zatopiš v njeno vsebino, te na lepem ni več strah, da bi vse neopaženo zdrvelo mimo tebe. Tedaj spoznaš, da se ti ni treba brezglavo mučiti z nepomembnimi opravili. V knjigi vse poteka tiho in po natančnem redu. Morda je tako tudi zato, ker so strani v njej označene s številkami in ker med listanjem nežno in pomirjujoče šelestijo. V knjigi se dogodki iz preteklosti brez težav srečujejo z dogodki, ki se šele bodo zgodili.

Šotor, v katerem je bil zvezdogled in izjemno zanimivo predavanje o osončju, planetih, vesoljskih postajah in življenju astronavtov. V zatemnjenem šotoru so na okroglem stropu učenci lahko spremljali tudi filme, ki so jih posneli sateliti. Najbiolj zanimivi ap so bili posnetki iz vesoljskih plovil, kjer avstronavti zaradi težnosti ne morejo hoditi, ampak lebdijo. Šotor, v katerem je bil zvezdogled in izjemno zanimivo predavanje o osončju, planetih, vesoljskih postajah in življenju astronavtov. V zatemnjenem šotoru so na okroglem stropu učenci lahko spremljali tudi filme, ki so jih posneli sateliti. Najbiolj zanimivi ap so bili posnetki iz vesoljskih plovil, kjer avstronavti zaradi težnosti ne morejo hoditi, ampak lebdijo.

Način pripovedovanja zgodb - kamišibaj. Gre za metodo, kjer se zgodba pripoveduje s pomočjo sličic oziroma ilustracij, ki so v leseni škatli. Način pripovedovanja zgodb - kamišibaj. Gre za metodo, kjer se zgodba pripoveduje s pomočjo sličic oziroma ilustracij, ki so v leseni škatli.

Drugi del poslanice: 

Knjižni svet je široko odprt, resničnost v njem je poljubno prepletena z izmišljotino in domišljijo. Včasih se niti ne zavedaš več, ali si v knjigi ali v življenju opazil, kako čudovite so kaplje snega, ki se tali na strehi, in da jerebikove jagode niso le lepe, temveč tudi grenke. Kdo ve, ali si v resnici ležal sredi poletja na travi, nato pa prekrižanih nog gledal oblake, plavajoče po nebu, ali pa si o tem samo bral v knjigi.

Knjige nam pomagajo, da ne hitimo, knjige nas učijo opazovanja, knjige nas vabijo, pravzaprav nas kar silijo, da sedemo. Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne?

Ali si morda tudi ti med branjem opazil nekaj nenavadnega, namreč da tudi knjiga strmi vate? Da, da, tudi knjige znajo brati! Berejo ti s čela, z obrvi, iz tvojih dvignjenih ali spuščenih kotičkov ustnic, še najraje pa berejo iz tvojih oči. Po očeh namreč prepoznajo, ali… No, saj veš, kaj!

Tako kot narekuje zgodba, pripovedovalec oziroma pripovedovalka, sličice menjava, da poslušalci lažje sledijo samemu dogajanju v zgodbi. Kateri del zgodbe je narisan, se pripovedovalec, ki jih ustvari, odloči sam. Tako kot narekuje zgodba, pripovedovalec oziroma pripovedovalka, sličice menjava, da poslušalci lažje sledijo samemu dogajanju v zgodbi. Kateri del zgodbe je narisan, se pripovedovalec, ki jih ustvari, odloči sam.

Tretji del poslanice: 

Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.

Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke zaželimo drug drugemu čim več zanimivih knjig. Pa tudi, da bi se še sami zdeli knjigam čim bolj zanimivi! 

Z metodo kamišibaj lahko pripovedujemo zgodbo, pesem, dogodivščino, pravljico ali kar koli drugega. Z metodo kamišibaj lahko pripovedujemo zgodbo, pesem, dogodivščino, pravljico ali kar koli drugega.

Kamišibaj je v Sloveniji izredno pribljubljen. V knjižnici Domžale prirejajo dogodke, kjer pripovedujejo zgodbe na ta način. Korenine kamišibaja pa sicer segajo v budistične templje. Tam so menihi s pomočjo slik seznanjali ljudi z vsebinami suter, svetih zgodb. V obliki, kot ga poznamo danes, se je pojavil okoli 1929 na Japonskem. Kamišibaj je v Sloveniji izredno pribljubljen. V knjižnici Domžale prirejajo dogodke, kjer pripovedujejo zgodbe na ta način. Korenine kamišibaja pa sicer segajo v budistične templje. Tam so menihi s pomočjo slik seznanjali ljudi z vsebinami suter, svetih zgodb. V obliki, kot ga poznamo danes, se je pojavil okoli 1929 na Japonskem.

In že smo pri "domači nalogi". Po poslušanju Katarine in Barbare, ki sta predstavili štiri zgodbe, so se tudi učenci lotili svojega kamišibaja. Bili so razdeljeni v štiri skupine, vsaka pa je imela nalogo, da po metodi kamišibaj pripravi eno od pravljic Hansa Christiana Andersena. In že smo pri "domači nalogi". Po poslušanju Katarine in Barbare, ki sta predstavili štiri zgodbe, so se tudi učenci lotili svojega kamišibaja. Bili so razdeljeni v štiri skupine, vsaka pa je imela nalogo, da po metodi kamišibaj pripravi eno od pravljic Hansa Christiana Andersena.

Vedno priljubljene karaoke. Vedno priljubljene karaoke.

Ana iz OŠ Žirovnica: "Program se mi je zdel zelo zabaven, razen karaok, ker ne znam peti. Res je super, ker je že toliko ura in jaz še sploh nisem šla spat. Sicer mi doma starši ne bi nikoli pustili, da bi bila tako dolgo pokonci. Je tudi zelo zabavno iz tega vidika, ker sem spoznala nove prijatelje. Letos sem se prvič udeležila te prireditve, upam, da bom tudi naslednje leto lahko tukaj. Najbolj zabavno mi je ravno to, da smo lahko pokonci celo noč, ker doma moram iti spat ob enajstih. Hansa Christiana Andersena poznam že od prej. Brala sem njegove pravljice, pa gledala sem tudi risanke. Zdi pa se mi, da so njegove pravljice precej žalostne."Ana iz OŠ Žirovnica: "Program se mi je zdel zelo zabaven, razen karaok, ker ne znam peti. Res je super, ker je že toliko ura in jaz še sploh nisem šla spat. Sicer mi doma starši ne bi nikoli pustili, da bi bila tako dolgo pokonci. Je tudi zelo zabavno iz tega vidika, ker sem spoznala nove prijatelje. Letos sem se prvič udeležila te prireditve, upam, da bom tudi naslednje leto lahko tukaj. Najbolj zabavno mi je ravno to, da smo lahko pokonci celo noč, ker doma moram iti spat ob enajstih. Hansa Christiana Andersena poznam že od prej. Brala sem njegove pravljice, pa gledala sem tudi risanke. Zdi pa se mi, da so njegove pravljice precej žalostne."

Erik iz šole Radovljica: "Ob prijavi na Noč z Andersenom sem predvideval, da bo zelo zabavno, zato sem si rekel, zakaj pa ne." Na vprašanje, ali pozna kakšno pravljico od Hans Christiana Andersena, je kot iz topa izstrelil: "Seveda! Grdi raček in Stanovitni kositrni vojak. Ta mi je najbolj všeč, ker je zelo zanimiva zgodba."Erik iz šole Radovljica: "Ob prijavi na Noč z Andersenom sem predvideval, da bo zelo zabavno, zato sem si rekel, zakaj pa ne." Na vprašanje, ali pozna kakšno pravljico od Hans Christiana Andersena, je kot iz topa izstrelil: "Seveda! Grdi raček in Stanovitni kositrni vojak. Ta mi je najbolj všeč, ker je zelo zanimiva zgodba."

Vaja za nastop, preden pridejo starši in novinarji. Vaja za nastop, preden pridejo starši in novinarji.

Andrej Jalen: "Letošnja poslanica prihaja iz Litve - vsako leto pride iz druge države, ki nam, kot že samo ime pove, nekaj sporoči. Ker je 2. april praznik otroške in mladinske literature in hkrati obletnica rojstva Hansa Christiana Andersena, vedno v knjižnici Radovljica preberemo tovrstno sporočilo. Tokratna poslanica govori o tem, kako si moramo vzeti čas v tem drvečem poplavnem času, ko se je treba znati tudi umiriti. In knjige so tisto orodje, s katerim je to mogoče. Ob knjigi se namreč usedemo, se umirimo. Mi knjigo gledamo in hkrati tudi knjiga gleda nas. Da bi otroci to lažje razumeli, je bila v letošnji poslanici omenjena knjiga Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom. Besedilo govori o tem, kako se je gospod Feliks udeležil kolesarske tekme. Želel je seveda zmagati, a hkrati si je kljub želji, da bi hitro prevozil progo, privoščil limonado. Usedel se je, opazoval druge tekmovalce in v miru popil limonado. Znal se je torej umiriti, tako kot bi se morali znati tudi mi. Posebnost poslanice je v tem, da se v vseh državah, ki prirejajo Noč z Andersenom, prebere ista. Je pa tudi vsako leto drugačna, saj vsako leto nosi nekoliko drugačno sporočilo, povezano z branjem in knjigami."Andrej Jalen: "Letošnja poslanica prihaja iz Litve - vsako leto pride iz druge države, ki nam, kot že samo ime pove, nekaj sporoči. Ker je 2. april praznik otroške in mladinske literature in hkrati obletnica rojstva Hansa Christiana Andersena, vedno v knjižnici Radovljica preberemo tovrstno sporočilo. Tokratna poslanica govori o tem, kako si moramo vzeti čas v tem drvečem poplavnem času, ko se je treba znati tudi umiriti. In knjige so tisto orodje, s katerim je to mogoče. Ob knjigi se namreč usedemo, se umirimo. Mi knjigo gledamo in hkrati tudi knjiga gleda nas. Da bi otroci to lažje razumeli, je bila v letošnji poslanici omenjena knjiga Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom. Besedilo govori o tem, kako se je gospod Feliks udeležil kolesarske tekme. Želel je seveda zmagati, a hkrati si je kljub želji, da bi hitro prevozil progo, privoščil limonado. Usedel se je, opazoval druge tekmovalce in v miru popil limonado. Znal se je torej umiriti, tako kot bi se morali znati tudi mi. Posebnost poslanice je v tem, da se v vseh državah, ki prirejajo Noč z Andersenom, prebere ista. Je pa tudi vsako leto drugačna, saj vsako leto nosi nekoliko drugačno sporočilo, povezano z branjem in knjigami."

Pogled na popolnoma novo knjižnico Antona Tomaža Linharta v središču Radovljice. Lani so se ravno okrog začetka aprila selili, zato prireditve Noč z Andersenom v letu 2018 ni bilo. Pogled na popolnoma novo knjižnico Antona Tomaža Linharta v središču Radovljice. Lani so se ravno okrog začetka aprila selili, zato prireditve Noč z Andersenom v letu 2018 ni bilo.

Zajtrk po naporni noči. Zajtrk po naporni noči.

Erik iz OŠ Bled: "Film mi je bil najbolj všeč, ker ga še nikoli nisem gledal. Celo noč mi ni bilo težko zdržati, moram priznati, da mi je kar hitro minilo. Z vesejem se prireditve udeležim še kdaj. Od Hansa Christiana Andersena sem prebral Ledeno kraljico, gledal sem tudi risanko."Erik iz OŠ Bled: "Film mi je bil najbolj všeč, ker ga še nikoli nisem gledal. Celo noč mi ni bilo težko zdržati, moram priznati, da mi je kar hitro minilo. Z vesejem se prireditve udeležim še kdaj. Od Hansa Christiana Andersena sem prebral Ledeno kraljico, gledal sem tudi risanko."

In tukaj so že starši in drugi povabljeni, ki so prišli prisluhnit, kaj so učenci počeli vso noč. In tukaj so že starši in drugi povabljeni, ki so prišli prisluhnit, kaj so učenci počeli vso noč.

Božena Kolman Finžgar, direktorica knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici: "Letošnja tematika naše 13. Noči z Andersenom je bila: Andersen znan in neznan Andersen. Želeli smo otroke seznaniti tudi z informacijami o Andersenu kot osebnosti, njegovem otroštvu in ne samo skozi njegova dela. Temu je bila namenjena zelo zabavna, a hkrati poučna igra "Andersen, ne jezi se!" To je posebna družabna igra, kjer so učenci s kocko potovali po poljih in odgovarjali na bolj ali manj zanimiva vprašanja o Andersenovem življenju, delu in njegovih pravljicah. Kot je bilo videti, so si najbolj zapomnili podatke o njem samem: da je bil velik, suh, kodrastih las, sivomodrih oči. Predvsem pa, da je imel zelo velike noge, saj je imel številko čevljev 47. Pogovarjamo se tudi o bolj resnih zadevah, prebrali smo mednarodno poslanico. Letošnja se mi zdi še posebej pomembna, ker govori o umirjanju. In kniiga je takšna stavr, da se usedemo, smo sami s sabo oz. z otrokom in preberemo določeno knjigo. Namen celotnega dogodka je: branje je pomembno, kakor tudi motivacija zanj. Verjamem, da smo s tem dogodkom približali branje tudi kakšnemu učencu, ki sicer morda ni ravno velik ljubitelj branja."Božena Kolman Finžgar, direktorica knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici: "Letošnja tematika naše 13. Noči z Andersenom je bila: Andersen znan in neznan Andersen. Želeli smo otroke seznaniti tudi z informacijami o Andersenu kot osebnosti, njegovem otroštvu in ne samo skozi njegova dela. Temu je bila namenjena zelo zabavna, a hkrati poučna igra "Andersen, ne jezi se!" To je posebna družabna igra, kjer so učenci s kocko potovali po poljih in odgovarjali na bolj ali manj zanimiva vprašanja o Andersenovem življenju, delu in njegovih pravljicah. Kot je bilo videti, so si najbolj zapomnili podatke o njem samem: da je bil velik, suh, kodrastih las, sivomodrih oči. Predvsem pa, da je imel zelo velike noge, saj je imel številko čevljev 47. Pogovarjamo se tudi o bolj resnih zadevah, prebrali smo mednarodno poslanico. Letošnja se mi zdi še posebej pomembna, ker govori o umirjanju. In kniiga je takšna stavr, da se usedemo, smo sami s sabo oz. z otrokom in preberemo določeno knjigo. Namen celotnega dogodka je: branje je pomembno, kakor tudi motivacija zanj. Verjamem, da smo s tem dogodkom približali branje tudi kakšnemu učencu, ki sicer morda ni ravno velik ljubitelj branja."

Tak "obrazec" je čakal prav vse v začetni igri, ki se je imenovala Ugani kdo. Seveda učenci niso pozabili na humor in vanj vnesli veliko smešnih podatkov. Tak "obrazec" je čakal prav vse v začetni igri, ki se je imenovala Ugani kdo. Seveda učenci niso pozabili na humor in vanj vnesli veliko smešnih podatkov.

Učenci so z metodo kamišibaj za starše pripravili štiri pravljice Hansa Christiana Andersena: Ajda, Kraljična na zrnu graha, Hranilnik ter Polž in vrtnica. Učenci so z metodo kamišibaj za starše pripravili štiri pravljice Hansa Christiana Andersena: Ajda, Kraljična na zrnu graha, Hranilnik ter Polž in vrtnica.

Posebnost metode kamišibaj je tudi ta, da zadnji list vedno ostane v leseni škatli. No, kot vidite, učenci tega "pravila" niso želeli upoštevati, kar je pri poslušalcih poskrbelo za dodaten glasen krohot. Posebnost metode kamišibaj je tudi ta, da zadnji list vedno ostane v leseni škatli. No, kot vidite, učenci tega "pravila" niso želeli upoštevati, kar je pri poslušalcih poskrbelo za dodaten glasen krohot.

Sicer pa so se skupine zelo potrudile pri pripovedovanju in risanju ilustracij. Sicer pa so se skupine zelo potrudile pri pripovedovanju in risanju ilustracij.

In še prvi prizor filmčka, ki je nastal kot predstavitev za starše - pogled na osvetljeno knjižnico Antona Tomaža Linharta, ki se lahko pohvali kot zelo moderna arhitektura. In še prvi prizor filmčka, ki je nastal kot predstavitev za starše - pogled na osvetljeno knjižnico Antona Tomaža Linharta, ki se lahko pohvali kot zelo moderna arhitektura.

Besedilo in fotografije: Tanja Mojzer. 

SLONTASTIČEN POZOR!

Preverite, kaj so počeli učenci, ko so bili popolnoma vso noč budni v knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici.