7 najpogostejših napak pri pisanju spisov, 1. del

26. 3. 2019 - Izognite se jim in izboljšajte ocene

Bliža se konec šolskega leta in spisi so gotovo lepa priložnost, da si malo popravimo povprečje. Seveda pod pogojem, da si prislužimo solidno oceno. Zato sem se odločil zbrati in predstaviti sedem najpogostejših napak, s katerimi se učitelji srečujejo pri branju spisov. Ob vsaki bom navrgel kak trik za odpravo ali vsaj bistveno zmanjšanje napake.

1. Pravopisne napake

Točke je najlažje izgubljati pri postavljanju ločil, še posebej vejic, velikih začetnic, pa tudi pri slogovnih napakah, kot so nedosledna raba časov, oseb in podobno. Pri tem vam ne morem veliko pomagati, ker se temelji pravopisa postavljajo že v najnižjih razredih osnovne šole in je potem gradnja na trhlih temeljih (če so trhli) pač vedno zapletena in tvegana.

Poleg tega tudi sam mimogrede zgrešim kakšno vejico ali vsaj izpustim črko. Na srečo vsaj moje knjige in časopisne, oziroma revijalne članke pregledajo lektorji.

Pazimo na pravopisPazimo na pravopis

2. Preveč besed

Gostobesednost je po mojem mnenju daleč največja napaka ne le šolarjev, ampak kar večine pišočih. Novinarji in pisatelji prav tako radi uporabijo neskončno količino besed za le malo povedanega. Kar pomislite na televizijskega komentatorja, na koliko načinov poskuša povedati, da je neki igralec brcnil žogo. In potem drugi tudi.

Če ne mislite delati kariere v poklicu, kjer je besedičenje namenjeno predvsem polnjenju prostora, potem vam svetujem, da se izogibate vsemu, kar je nepotrebno, odvečno, ponovljeno in sploh ni nujno za posredovanje sporočila, ki bi ga radi sestavili.

Šeherezada si je z besedami kupovala življenje.Šeherezada si je z besedami kupovala življenje.

Polovica spisov se na primer začne nekako takole (malo bom pretiraval):

Zjutraj sem se zbudil. Bilo je jutro. Vstal sem iz postelje in se pretegnil.

Bralec se ob takšnem uvodu res lahko vpraša, ali bo moral takole trpeti do konca zgodbe. Da se zjutraj zbudimo, je namreč dokaj samoumevno. Da je bilo zjutraj jutro, je nepotrebno podvajanje. Da sem vstal iz postelje, je, milo rečeno, pričakovano in predvidljivo. Torej dolgočasno.

Potem so tu še pridevniki, ki so sploh zgodba zase. O uporabi pridevnikov govori tale članek.

Če se torej vrnem k zgornjemu uvodu, priporočam, da ga gladko izpustimo in raje začnemo pripoved z akcijo. Kar nas pripelje do naslednje točke.

3. Premalo akcije

 

4. Slabi ali nikakršni dialogi

Pomislite na obe srečanji volka in Rdeče kapice!

Tudi o dialogih smo že razpredali. Tule je članek:

https://otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/5657

Naj bo za tokrat dovolj. Od obljubljenih sedmih velikih napak sem obdelal štiri. Preostale tri pridejo na vrsto prihodnjič.

Vsi uporabljeni viri so v javni lasti.

https://richard-andre.jimdosite.com/picture-books/

https://pravljice.org/pravljice/o-pravljicah/tisoc-in-ena-noc-obnova

https://topillustrations.wordpress.com/2014/03/29/baron-munchausen-in-pictures/

https://vintageillustrators.weebly.com/little-red-riding-hood.html

Napisal Tomo Kočar, pisatelj in publicist

SLONTASTIČEN POZOR!

Kako otroka odvaditi od dude? Bo Dudožer pomagal? Preverite!