V vsaki dobri zgodbi naj bo vsaj en preobrat

25. 2. 2019 - Ko bralec že misli, da ve, kaj ga čaka, ga presenetimo ...

V vsaki zgodbi imamo like in pripetljaje, v katerih se ti znajdejo. Število različnih likov in situacij je omejeno, zato je večina zgodb, posebej, kadar se jih lotevajo neizkušeni pisci, predvidljivih. Predvidljivost je zelo blizu dolgčasu. Temu se želimo vsekakor izogniti, ne glede na to, ali smo v vlogi bralcev ali avtorjev. Pri tem nam lahko bistveno pomaga preobrat.

V Pepelki je najti kar nekaj preobratov

Kaj je pravzaprav preobrat?

Ko se v zgodbi nekaj zapleta in odvija, dokler ne pridemo v stanje, ko se nekaj mora zgoditi (na primer princ poklekne k speči princesi), bralec običajno že nekaj pričakuje. Pri speči princesi na primer pričakuje, da se bo zbudila. Pri poljubu žabca, da se bo spremenil v princa.

Toda mojstri takšne nastavke izkoristijo za preobrate. V Shreku tako na primer poljub ne spremeni grdavša v princa, ampak princeso v grdavšo. In oba sta v svojih novih vlogah prav simpatična!

Ker je življenje polno preobratov, jih po pravici pričakujemo tudi v zgodbah. Pravzaprav še več, saj so zgodbe nekakšni zgoščeni delci življenjskih položajev. Ti so pravzaprav večni, zato jih bralci hitro prepoznajo in si ustvarijo pričakovanja. Ko se na primer srečata fant in dekle, že kar nekako pričakujemo, da se bosta zaljubila.

Tako ima pisatelj neprijetno, a vsekakor zanimivo nalogo, da kljub pričakovanjem bralca preseneti. V nadaljevanju bom podal nekaj primerov iz lastne prakse.

Klasičen prizor ljubosumja

V eni mojih prvih radijskih iger pride mladenič k detektivu. Njegovo dekle se sumljivo obnaša in fanta zanima, ali se morda ne srečuje s kom drugim. Na tem mestu poslušalec (šlo je za radijsko igro) lahko pričakuje dvoje. Ali ima fant prav in je razplet predvidljiv. Ali pa nima prav in je razplet nezanimiv. Tako sem torej napletel, da se dekle ne dobiva z drugim, ampak pripravlja fantu lepo presenečenje.

Toda detektiv, ki je nerodno posegel v njene priprave, zadeve zaplete tako, da sta se z dekletom osebno spozna. Zaljubita se. Tako je ljubosumje prvega fanta njegovo dekle pripeljalo v objem drugega. To pa je preobrat, ki ga publika težko ugane.

V Piskaču iz Hamelina se rešitelj prelevi v ugrabitelja

Pričakovan razplet, ki se odvije v drugo smer

Spet se bom vrnil k začetkom svojega pisanja, tokrat k eni prvih pravljic. Za izhodišče sem vzel znano basen o čričku in mravlji. Saj se je spomnite? Mravlja vse poletje pridno dela, čriček pa samo uživa ob glasbi. Ko pride zima, ima mravlja zaloge, čriček pa je lačen. Pri Ezopu mravlja črička gladko zavrne, saj je to poučno, vendar se meni, tako kot tisočem drugih ustvarjalcev, to ne zdi nujno dovolj dober konec.

Si mar nekdo, ki je storil napako, ne zasluži druge priložnosti? Mar ni ena najbolj cenjenih lastnosti usmiljenje? In ali ne potrebujemo ob dobrem delu tudi vsaj malce sprostitve, na primer ob veseli glasbi?

Basen o čričku in mravlji je poučna, a kruta.

Tako sem spisal pravljico, v kateri mravlja čričku obljubi hrano, če ji bo pomagal. Vendar se to izkaže za napako, saj je čriček povsem neodgovoren in ni dorasel zaupani nalogi. Tudi tu sem uporabil preobrat, saj sem poslušalce (pravljica je bila posneta za kaseto) presenetil in iz basni napravil zgodbo, precej bližjo pravljici.

Čez nekaj let sem se vrnil k isti basni. Tokrat ni čriček tisti, ki pozimi tava naokrog, ampak mravlja. Dolgčas ji je. Posedanje v polnem skladišču hrane pač ni višek zabave. Tako pride do vhoda v votlinico, kjer nastopa čriček. Njegova glasba že dolgo razveseljuje različne živali in tudi mravlja z veseljem odstopi del svojih zalog za vstopnino. Čričkovo znanje se izkaže za prijetno, koristno in donosno.

Sedaj ste na vrsti vi

Boste znali prepoznati priložnost za preobrat v svojih spisih? Za vajo morda še enkrat preberite klasične pravljice. Tudi v teh boste našli preobrate, le da prej niste vedeli zanje. Kaj pa je drugega razplet, v katerem Metka porine čarovnico v peč, namesto da bi bilo obratno, kot preobrat?

Ker seveda zgodbe že poznate, jih morda enkrat preberite s pripravljenim vprašanjem: "Kaj če ...?"

Kaj če palčki ne bi hoteli Sneguljčice prepustiti princu? Ali pa, če bi kasneje prišli k njima živet na grad? Ali pa bi zgodbo enkrat za spremembo slišali iz zornega kota mačehe in bi se izkazalo, da Sneguljčica še zdaleč ni bila pridna deklica, ampak mladoletna prestopnica, vpletena v kopico kriminalnih početij?

Pravljica o gosji pastirici sloni na zamenjavi identitete, podobno kot večina telenovel.

Takšno razmišljanje je pripeljalo do številnih uspešnih knjig, kakrša je bila na primer Gosja pastirica, zasnovana na klasični pravljici, a predelana v zgodovinski roman s kraljestvi tik pred vojno, mednarodnimi spletkami, tajnimi službami in kopico preobratov, a vseeno zgrajena na zamenjavi oseb, kar je v pravljicah dokaj pogosta domislica.

Lahko morda v v svojih že napisanih zgodbah najdete kakšno priložnost za preobrat? Vzemite eno dobro in se na najboljšem mestu vprašajte: "Kaj pa če ...?"

Kaj če bi bili palčki v Sneguljčici zlobni razbojniki? Kaj če bi Rdeča kapica in babica v resnici vabili divje živali v past in jih z dobičkom prodajali zbiralcem redkih zveri? Kaj če bi bil zaljubljeni princ že poročen (kot je v stari različici Trnuljčice)?

Priložnosti za preobrate torej ne manjka. Izkoristite jih!

Uporabljene slike so v javni lasti. Njihovi avtorji (po vrsti) so:

Georg Albert Stroedel (1870-1938) https://childrensandhouseholdtales.wordpress.com/2019/01/12/aschenputtel/

Kate Greenaway (1846-1901) https://topillustrations.wordpress.com/2012/12/10/kate-greenaway/

Benjamin Rabier (1864-1939) https://yesterdaysdream.hatenadiary.com/entry/2019/02/24/174717

Andre Castaigne (1861-1929) http://slikanice.blogspot.com/2019/02/kdo-je-bil-andre-castaigne.html

Napisal Tomo Kočar, pisatelj in publicist