Dodajmo čustva v svoje pisanje!

17. 12. 2018 - Besedilo brez čustev je dolgočasno

Zadnjič sem se razgovoril o pomenu rabe humorja pri pisanju spisov in drugih besedil, naj bo to v šoli ali ob kaki drugi priložnosti. No, vsako pisanje zares zaživi šele, ko vanj vnesemo občutke in čustva. Ljudje smo ljudje v veliki meri prav zaradi tistega, kar občutimo, in pri branju, tako kot sicer v življenju, pričakujemo oboje.

Oglejmo si naslednji videoposnetek:

Seveda želite nekaj nasvetov o vnašanju čustev v svoje spise, saj boste tako boljši pripovedovalci in boste s svojim pisanjem prepričljivejši.

1. Eno najbolj znanih pravil: "Ne razlagaj, pokaži!" velja tudi za ta primer.

Torej ne: "Ustrašil se je."

 Ampak: "S tresočo se roko je rahlo odrinil vrata, ki so zamolklo zaječala. Srce mu je nabijalo, kot bi se hotelo izstreliti na varno.

Bam - je treščilo za njegovim hrbtom."

Vendar so preizkusi na testni publiki pokazali, da samo akcija ni najboljša rešitev. Bralec potrebuje sem in tja tudi nekaj predaha. Da zajame sapo in si uredi misli.

Zakaj urejati misli? Ker bo šel bralec med branjem še sam skozi mavrico občutij, s katerimi je obremenjen lik v zgodbi. Z branjem si nezavedno odgovarja na kopico vprašanj, ki jih mora besedilo na primeren način ponuditi.

Tule jih je nekaj:

In tako naprej.

Torej bi lahko zgornji primer nadaljevali: "Ves premočen se je počasi obrnil. Na tleh so ležale črepinje. Prepih tega ni mogel povzročiti. Zdelo se mu je, da se je v ozadju sobe nekaj premaknilo. Kot bi se nekakšna meglica zapodila iz kota v kot ..."

No, za približen občutek bi moralo biti dovolj. Preveč razlaganja je vsekakor prav tako slabo kot premalo, saj izgubimo bralčevo pozornost.

2. Lik naj bo bralcu simpatičen ali vsaj dovolj blizu, da se bo lahko vživel v njegova čustva.

Če dam lahko še en primer, naj bo to Pepelka. Primerjava stare različice, v kateri Pepelka sama obračuna z mačeho in novejše, kjer ji do sreče pomaga dobra vila, potrjuje že znani recept - junaki se morajo držati v družbi veljavnih pravil, sicer nam niso dovolj všeč. Nasilna Pepelka (Cenerentola) Giambattiste Basileja je danes tako rekoč pozabljena, Perraultovo Pepelko (čeprav ji mnogi očitajo, da je mila jera) pa pozna skoraj ves svet.

3. Ne osredotočajmo se le na eno čustvo.

Kot sicer v življenju ne čutimo le strahu ali sovraštva, zmes občutij privoščimo tudi svojim likom. Naj se veselijo, a včash z grenkim priokusom. Naj izbirajo med slabo in še slabšo možnostjo, da bomo že vnaprej vedeli, da se ne bo dobro izteklo, a vseeno upali, da se motimo. Naj pričakujejo najboljše, a se nato vse podre, vendar v trenutku popolnega obupa pride do še enega preobrata ...

S poigravanjem s čustvi, ki obhajajo naše junake v spisih, vplivajmo na občutke svojih bralcev. Privoščimo jim torej dobre zgodbe in čim bolj polno izkušnjo bralske pustolovščine.

Do prihodnjič samo še: lepo praznujte in veliko navdiha v prihodnjem letu!

Uporabljene ilustracije in slike so v javni lasti.

Viri:

http://slikanice.blogspot.com/2014/10/edgar-allan-poe-krokar.html

http://slikanice.blogspot.com/2016/05/robinzon.html

https://pravljicebratovgrimm.weebly.com/pepelka.html

https://mycalendarland.com/calendar/monthly-calendar/december

Napisal pisatelj in publicist Tomo Kočar

SLONTASTIČEN POZOR!

1. septembra bo Čarobni dan upihnil deseto svečko! Preverite, kako pestro bo!