NAŠE TELO: Zardevanje, spanje ...

6. 1. 2019

Človeško telo je neverjeten "stroj" najrazličnejših nalog. Danes vam bomo razkrili nekaj odgovor na zelo zanimive pojave, ki se kdaj pa kdaj dogajajo vsem. 

Ste se že kdaj vprašali, zakaj v neprijetnih trenutkih zardimo? Ali, zakaj se včasih pred spanjem vse naše telo kar nenadoma strese? Ali veste, kaj nam sporoča želodec, ko "zakruli"? Ali pa vas morda zanima, kako dolgo bi človeško telo lahko preživelo brez spanja?

Zakaj nam kruli v želodcu?
Zvoke, ki prihajajo iz želodca in tankega črevesa, je posledica delovanja prebavil. Prebavni sistem je dolga cev, ki se začne v ustih in konča v danki. Povezana je s številnimi organi, ki imajo pomembno vlogo pri prebavljanju. Ritmično krčenje mišičja prebavil vse od požiralnika do konca debelega črevesa imenujemo peristaltika. Peristaltika vsak naš grižljaj hrane prenaša po požiralniku v želodec. Različni zvoki so torej posledica premikanja trdih in tekočih sestavin, plinov in zračnih mehurčkov po želodcu in tankem črevesu.

Do kruljenja v želodcu lahko pride kadar koli in ni nujno znak lakote. Kruljenje lahko utišate že z nekaj grižljaji hrane ali nekaj požirki tekočine. Čez dan poskusite zaužiti čim več manjših obrokov, s čimer boste poskrbeli, da bo v želodcu ves čas nekaj hrane. Kruljenje lahko omilite tudi z izogibanjem živilom, ki napenjajo in ustvarjajo vetrove.

Zakaj "poskočimo", preden zaspimo?
Gibi rok in nog med spanjem so del naravnega spalnega procesa. Ko zaspimo, se mišice začnejo sproščati. Včasih možgani to sproščanje razberejo kot znak, da padamo – to je tudi eden od razlogov, zakaj pogosto sanjamo o padanju, tik preden se naše telo strese. S premikom rok in nog želi telo vnovič vzpostaviti ravnotežje.

Kaj je deja vu?
Déjà vu je občutek, ki se sproži med zaznavanjem nečesa novega: zazdi se vam, da ste v preteklosti to že doživeli. O tem, kaj povzroči déjà vu, obstajajo številne študije in teorije. Razlog zanj še ni znan, saj se pojavlja naključno, brez opozorila in traja od 10 do 30 sekund. Ena od verjetnih razlag pravi, da naj bi del naših možganov obdeloval dolgoročni spomin. To območje možganov prepoznava stvari, dogodke in ljudi. Déjà vu naj bi povzročila zamuda pri povezovanju prepoznavanja znanih stvari, dogodkov, oseb itn.

 V 70 letih izgubimo 50 kg delcev kože
Vas moti odpadanje dlake pri hišnih ljubljenčkih? Človek v eni uri odvrže približno 600.000 odmrlih delcev kože, kar v letu dni nanese približno 0,7 kg. Do 70. leta starosti tako izgubimo približno 49 kilogramov delcev odmrle kože.

Laže živimo brez hrane kot brez spanja
Brez hrane lahko človek preživi več tednov, brez spanja pa naj bi zmogel preživeti samo enajst dni.

Kihamo z neverjetno hitrostjo
Kihanje je zelo koristno. Hitrost kihanja znaša približno 160 km/h, slina iz ust pa lahko seže do 1,5 metra daleč. Funkcija kihanje je v tem, da ohranja nos čist, navadno pa se sproži, kadar prah, umazanija ali kaki drugi delci razdražijo sluznico v nosu in grlu.

Največ las imajo svetlolasi ljudje
Barva las razkriva tudi njihovo število in gostoto. Največ las naj bi imeli svetlolasi ljudje. Človeška glava ima približno 100.000 lasnih mešičkov, iz katerih v življenju zraste približno 20 las. Blondinci imajo približno 146.000 lasnih mešičkov, najmanj pa naj bi jih imeli rdečelasci.

Zaznamo 50.000 vonjav
Čeprav naš nos še zdaleč ni tako občutljiv kot pasji, si vseeno lahko zapomni in prepozna kar 50.000 vonjav.

Skoraj na desettisoče kilometrov žil
Kri po našem telesu potuje po približno 96.500 kilometrih krvnih žil. Srčna črpalka skozi krvne žile načrpa približno 9.100 ml krvi na dan.

T. M.
Foto: Pixabay

SLONTASTIČEN POZOR!

Bansi je v naši slovenski največji v gumbarni Dolejši skuhal gumbe.
Kako?