Kdo se boji zobozdravnika?

21. 11. 2019

Tisti, ki si redno in vestno ščetkate zobe in pridno skrbite zanje, gotovo ne, kajne?

Naši zobje imajo zelo pomembno vlogo. Nepogrešljivi so pri grizenju in žvečenju hrane, pa tudi pri dihanju in pravilnem oblikovanju glasov. Zato moramo zanje lepo skrbeti

Vsake toliko časa moramo obiskati tudi zobozdravnika, da nam zobe pregleda in jih pozdravi, če je treba. Medtem ko mlečni zobje izpadejo kar sami in dajo prostor stalnim zobem, pa je treba te pozneje, če je nujno, izpuliti. Včasih je to storil kar kovač ali čevljar. Včasih pomeni pred približno 400 leti, danes pa si kaj takšnega ne znamo predstavljati. 

Danes imamo moderne zobozdravstvene ordinacije in zobozdravnike, ki naredijo vse, da nas čim manj boli. V Franciji je živel in deloval "oče zobozdravstva" Pierre Fauchard. Leta 1728 je napisal prvo knjigo o zobozdravstvu. Bil je prvi, ki je paciente posadil na pravi zobozdravniški stol. Izumil je pripomočke za puljenje zob, razvil je zobozdravniški sveder in metode za polnjenje lukenj. Izdeloval je tudi zobne proteze, in sicer iz slonovine. Včasih so lahko imeli proteze le zelo bogati ljudje, veliko pozneje, šele okoli leta 1850 so si jih lahko privoščili tudi drugi.

Zobobol povzročajo črvički.

Dolgo so bili ljudje prepričani, da zobobol in propadanje zob povzročajo beli zobni črvički. Črvički so bili krivi vse tja do 18. stoletja. Potem pa so odkrili, da je v večini primerov kriva zobna gniloba.

Vse fotografije v tem članku so nastale v Muzeju novejše zgodovine v Celju, kjer hranijo bogato zobozdravstveno zbirko. V njej je zbranih več kot 3.000 predmetov, najstarejši je star približno 250 let. Ta dragocena zbirka je nastala po zaslugi  zobozdravnika Franca Štolfe, ki je dolga leta zbiral predmete. Zbirko si je ogledal tudi Bansi.

Odgovora na vprašanje, kdaj točno se je začelo razvijati zobozdravstvo, ne poznamo. Znanstveniki menijo, da je imel težave z zobmi že pračlovek. Že v starem Egiptu so zdravniki zdravili različne bolezni zob in ust. V egipčanski grobnici so našli ma­java spodnja kočnika, povezana z zlato žico.

Še v 19. stoletju so zobe izdirali na sejmih. To so počeli brivci, kovači in pozneje tudi kirurgi. Običajno je izdiranje spremljala zelo glasna glasba, da je utišala krike pacientov. Takrat namreč anestetikov, ki omilijo bolečino, še niso poznali. Tudi pravega zdravljenja niso poznali, boleče zobe so zdravili z rastlinskimi sokovi. 

Na spodnji fotografiji lahko vidite pripomoček za izdiranje zob iz leta 1749. Ker takrat zdravil še niso poznali, je bilo edino zdravilo to, da so zob preprosto izdrli. Danes zobozdravnik to stori le, če res ni pomoči oziroma šele po tem, ko preizkusi različne vrste zdravljenja. In seveda tega ne počnejo več s takšnimi strašnimi pripomočki, zato puljenje ni več tako boleče, kot je bilo nekoč. 

Včasih, ko še ni bilo zobozdravniških ordinacij, so od kraja do kraja hodili potujoči zobozdravniki. Svoj prihod so napovedali kar v časopisih in oglasih. V mestu ali kraju so se zadržali nekaj časa in tam po nizkih cenah ponujali različna sredstva proti zobobolu. Ko ni bilo več pacientov, so se odpravili v naslednje mesto.

Za konec vas spomnimo le še na  to, da si redno in skrbno ščetkajte zobe. Če vas zanima, zakaj imamo mlečne zobe in zakaj ti izpadejo, pa kliknite tukaj.

Foto: mp

Video: MMC RTV SLO

mp

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 20 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.