Leto 2020 je prestopno

3. 1. 2020

Gotovo ste že slišali, da je letošnje leto prestopno. Pa veste, kaj to pomeni in zakaj ga imamo?

Odgovor najdemo v preteklosti, pred približno dva tisoč leti. Takrat je rimskemu imperiju vladal Julij Cezar, ki je oblikoval oziroma prenovil koledar. Skupaj s sodelavci so ugotovili, da Zemlja potrebuje 365 dni, da obkroži Sonce. Zato je koledar dobil 365 dni. Tako je imel januar, kot ima še danes, 31 dni, februar 29, marec 31, april 30, maj 31 in tako naprej vse do decembra. 

Prestopna leta so v koledar uvedli zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi.Prestopna leta so v koledar uvedli zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi.

Vendar pa so pozneje ugotovili, da so se zmotili. Astronomsko leto (to je čas, ki ga potrebuje Zemlja, da obkroži Sonce) ni dolgo natanko 365 dni, temveč 365 in šest ur. Če bi ostalo tako, kot je, se koledarsko leto ne bi ujemalo z letnimi časi, ampak bi se ti počasi zamikali. Zato so se odločili, da bodo februarju vsaka štiri leta dodali en dan.

Prestopno leto imenujemo leto s 366 dnevi, ki premore tudi 29. februar. Leto, ki ni prestopno, je navadno leto. 

Ampak zapletov še ni bilo konec in ubogi februar je izgubil še en dan. Čez nekaj let je namreč prišel na oblast cesar Augustus. Mesec julij je dobil ime po Juliju Cezarju, avgust pa po cesarju Augustusu, ki pa mu ni bilo všeč, da ima Cezarjev mesec več dni kot njegov. Zato je februarju odvzel še en dan in ga dodal avgustu. Tako je februar tri leta dolg le 28 dni, eno leto, ki ga imenujemo prestopno, pa jih ima 29.

Tisti, ki so rojeni 29. februarja, po navadi praznujejo rojstni dan v navadnih letih 28. februarja.Tisti, ki so rojeni 29. februarja, po navadi praznujejo rojstni dan v navadnih letih 28. februarja.

A to še ni konec zgodbe. V 16. stoletju so znanstveniki ugotovili, da Zemlja za pot okoli Sonca v resnici potrebuje 365 dni, 5 ur in 49 minut. Torej 11 minut manj. Papež Gregor XIII. se je zato odločil, da ima koledar preveč prestopnih let, zato bo imel mesec februar vsaka 4 leta še 1 dodaten dan, razen vsakih 100 let. 

Pravilo za določanje prestopnih let je torej takšno:
1. Leto je prestopno, če je deljivo s 4; razen ...
2. ... če je leto deljivo s 100, leto ni prestopno; razen ...
3. ... če je leto deljivo s 400, je leto prestopno.

V tem času je začel veljati tudi gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo še danes. 

Ste že slišali za smolčke?

Smolčki so tisti, ki so se rodili 29. februarja in zato "pravi" rojstni dan praznujejo le vsaka štiri leta. V Sloveniji je takšnih ljudi več kot 1.300, po vsem svetu pa več kot štiri milijone. Zanimivo je tudi vprašanje, kdaj so smolčki polnoletni. Odvisno je od tega, kje živijo. Pri nas so tako polnoletni 1. marca, v Angliji pa 28. februarja. 

Foto: Epa, mp

mp

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k sodelovanju v nagradnem natečaju Kaj pa ti znaš?!

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. septembra 2020.