Zakaj so možgani dvojezičnih otrok bolj razviti?

7. 10. 2019

Nekoč je veljalo splošno prepričanje, da otroci, ki so v zgodnjem otroštvu izpostavljeni več kot enemu jeziku, doživijo nekakšno jezikovno zmedenost. Sedaj pa je temu drugače. Poglejmo, zakaj!

Včasih omenjena jezikovna zmedenost naj bi negativno vplivala na razvoj govora, slabše ločevanje dveh jezikov in vsesplošno zmedenost. Danes vemo, da to ne drži. Da se dvojezični otroci bolje izražajo, tako pisno kot ustno, in dosegajo nadpovprečne rezultate na različnih kognitivnih testih, je pokazala tudi študija Univerze York. Skupina raziskovalcev je namreč ugotovila, da ti bolje ohranjajo pozornost in sposobnost menjave fokusa. To pa zato, ker lažje menjajo naloge, odlikuje pa jih sposobnost hitrejšega izločanja nepomembnih informacij ter izrazit "multitasking", torej boljše izpolnjevanje več nalog hkrati. Istočasno imajo bolje razvit občutek za strukturo in melodiko jezikov.

Naša intelektualna sposobnost ni odvisna zgolj od podedovanih genov, pač pa tudi od zgodnjega stimuliranja možganov, ko se nevronska mreža še razvija. Prav v prvih letih življenja oziroma do 6. leta starosti otroci intenzivno tvorijo nove nevronske povezave, gostejša nevronska mreža pa bo v kasnejših letih pomenila tudi višje intelektualne sposobnosti. Brez zgodnje stimulacije možganov bo otrok sposoben oblikovati le manjše število nevronskih povezav, neaktivni nevroni in njihove povezave pa bodo za vedno izgubljeni.

Najboljši načini zgodnje stimulacije možganov so tako igra, mimika, petje, ples, vse skupaj pa mora potekati v stimulativnem okolju. Med boljše načine stimulacije zagotovo uvrščamo tudi učenje drugega jezika. Jezik namreč sodi med bolj kompleksne strukture, ki se jih v življenju učimo. Učenje novega jezika od nas zahteva izjemen intelektualni napor, sploh če se ga učimo na podlagi logičnega razmišljanja in pravil. Ste se kdaj vprašali, zakaj je le materni jezik enostavno usvojiti? Zato, ker se ga učimo po principu srkanja zvokov iz naravnega okolja, iz govorjenja z mamo oz. očetom. Med učenjem otroci tvorijo nove možganske povezava, z vztrajnim ponavljanjem pa utrjujejo že vzpostavljene možganske povezave. Njihov potencial je v tem kontekstu neskončen, sploh če učenje drugega jezika poteka na podoben način, po njim prilagojeni in naravni metodi.

»V centrih ustvarjamo pomembno ločnico med dvema jezikoma – materinščino in angleščino, glavno vodilo pa je vselej zabava. Vsi tečaji gradijo na pozitivni spodbudi, ponavljajočem poslušanju in ustvarjajo zvočno kopel, iz katere otroci kasneje črpajo intonacijo jezika, besede in besedne zveze, enako kot to poteka pri učenju maternega jezika,« pojasnjuje Nina Žerjal, vodje franšizne mreže Helen Doron English Slovenija, ki ponuja tečaje angleščine tudi za trimesečne dojenčke.

Drugi jezik tako spoznavajo na način, ki jim je blizu in jim privzgoji ljubezen do učenja. Ne smemo se torej predati strahu pred tem, da bi bili še premajhni za učenje, saj je to lahko zabavno in hkrati izjemno koristno za njihov nadaljnji razvoj.

T. M.
Foto: T. M.

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k sodelovanju v nagradnem natečaju Kaj pa ti znaš?!

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. septembra 2020.