POKLICI: Pisatelj bi bil!

2. 7. 2015

Kot šolarji najverjetneje še niste preveč obremenjeni, kaj boste, "ko boste veliki". A prav je, da poznate čim več poklicev, ki jih lahko opravljate, da lahko svoje znanje in veščine že zdaj ustrezno usmerjate.  

Zato vas vabimo k branju intervjuja s pisateljico in ilustratorko Julio Dorio. 

Zakaj je spoznavanje poklicev sploh potrebno?

Zato, ker seveda vsak ni za vse in ker imajo ljudje zelo različna znanja, zanimanja in veselje do številnih različnih stvari. Ni treba, da se danes ali jutri odločite, kaj boste počeli, ko odrastete, a nič ni narobe, če spoznate veliko poklicev in si vsaj malce predstavljate, kako poteka določeno delo.
Danes bomo pobliže spoznali poklic pisateljice in ilustratorke. Saj veste, to so osebe, ki napišejo določeno pravljico in jo tudi ilustrirajo. Velikokrat pisatelji le napišejo pravljico, ilustrira pa jo nekdo drug. A številni pisatelji in pisateljice radi vidijo, da zgodbo (pravljico), ki jo napišejo, tudi sami narišejo.

Pisateljica in ilustratorka Julia Doria je napisala in ilustrirala že veliko otroških pravljic. Nekaj sem jih na svoji spletni strani že predstavil, zato vas vabim, da malce pobrskate po arhivu mojih novičk. Ena izmed zadnjih pravljic, ki jih je pisateljica in ilustratorka izdala, nosi naslov Povodni mož Svit je zaljubljenZato se je največ mojih vprašanj nanašalo ravno na to slikanico.

Sicer pa naj povem, da ima Julia Doria tudi svojo založbo, kjer lahko najdete veliko najrazličnejših knjig, pravljic in še številne druge poučne priročnike.

Dovolj pojasnil, začnimo s slontastičnim knjižnim intervjujem in spoznavanjem zanimivega poklica.

Kako je nastala ideja za pravljico Povodni mož Svit je zaljubljen?
 
Zamisel o pravljici je nastala že pred nekaj leti, in sicer med sprehodi s psičko po obrežju Ljubljanice. Nekateri kotički ob reki so namreč tako posebni že zato, ker so ostali naravni, nepozidani, saj reka tam občasno poplavlja. Ravno na teh mestih so se ohranile nekatere redke rastline, npr. močvirski tulipan, ki je v Sloveniji zaščitena rastlina, večkrat pa lahko opazimo tudi redke ptice, poljske zajce, srne, izza kakšnega grma pa včasih pokuka tudi lisica. Eden izmed takšnih naravnih kotičkov v Ljubljani je še vedno močvirna poplavna ravnica med Poljem in Dobrunjami, malo naprej od Fužin. Tam se je torej porodila ideja o dobrem povodnem možu Svitu, ki se prebuja ob jutranjem svitu in skrbi, kakor pripoveduje pravljica, da ostanejo ob rekah tudi naravni kotički, kjer rastejo redke rože, živijo drobne živali in okrog dreves plešejo vile.
 
Kaj svetujete mladim bralcem, kako in kdaj naj berejo pravljice?
 
Mladim bralcem svetujem, naj pravljice berejo počasi ali hitro in vedno znova, saj se v zgodbah odkrije marsikaj zanimivega, skrivnostnega in poučnega. Za pravljice si je treba vzeti čas, pravzaprav je za branje vedno ravno pravi čas. Pred spanjem je najbolje brati prijazne, poučne, vesele ali pomirjujoče pravljice. Tiste pa, v katerih nastopajo pošasti ali strašni zmaji, naj otroci raje berejo čez dan, da se do večera strah že razkadi in otrok lahko ugotovi, kar odrasli že vemo - da je strah v sredini votel, okoli ga pa nič ni. 

Povodni mož Svit je najverjetneje prijazen povodni mož in se ga ni treba bati, kajne?
 
Svit Ljubljanski je eden najprijaznejših povodnih mož, saj iz reke rešuje psičke, ki se zapletejo v korenine, rad pa pomaga tudi ljudem, ne da bi oni sploh vedeli za to. A tudi v številnih drugih slovenskih rekah so prijazni povodni možje, ki rešujejo neprevidne kopalce: v prelepo Dravo se je že davno naselil povodni mož Klasek Dravski, v skrivnostni Muri je že v časih naših prapraprababic in praprapradedkov živel povodni mož Žitek Murski. V razigrani Savinji, ki tolikokrat prestopi bregove, prebiva že od nekdaj povodni mož Družimir Savinjski. V vihravi, globoki Savi živi dobri povodni mož Videk Savski. Tudi v Krki prebiva povodni mož, ime mu je Trebnik Dolenjski.

Kaj je nastalo prej, ilustracije ali zgodba? Kako pa se sicer kot pisateljica in tudi ilustratorka drugih knjig lotite tega dela?

Pri pravljici o povodnem možu je najprej nastala zgodba. V bistvu je že bila tam, ob reki. Le mimo sem morala priti, jo vzeti s seboj in jo zapisati. Tudi podobe ilustracij so se skupaj z zgodbo pojavile kot ideja, a najprej se je morala zapisati pravljica, zanjo pa so počasi nastajale ilustracije. Druga za drugo. Pri vseh mojih knjigah je tako. Najprej zapišem zgodbe, poiščem besede, šele nato upodobim ilustracije. Vedno pa se mi ideje o podobah glavnih likov in prizorišča, kjer se dogajajo zgodbe, nekako pojavijo skoraj istočasno s samo zgodbo. Na papir pa se prelijejo takoj za zgodbo, ki je nekakšen temelj, na katerem nato zrastejo tudi ilustracije.

Se vam zdi pomembno, da se skozi pravljico nekaj naučimo? Katere so te vrednote oziroma vrline?

Da, prav gotovo je pomembno, da pravljica nekaj sporoča, nauči, pravimo, da je pravljica pravi vir možnosti za učenje. Vendar pa je sprejemanje tega znanja lahko tudi postopno. Pravljice prek junakov in pravljičnih zapletov na preprost način učijo, obogatijo, svetujejo, vlivajo pogum, otroke tolažijo, s srečnim koncem tudi razveseljujejo, spodbujajo vrline, pomagajo pri oblikovanju medosebnih in moralnih vrednot, kot so: dobrota, ljubezen, spoštovanje, zaupanje, prijateljstvo, poštenje, pomoč, razumevanje, strpnost, skrb za okolje ...

Kaj pa menite o tem, da se kakšna pravljica prebere večkrat? Ali jo preberemo le enkrat in pospravimo na polico?

Pravljice je najbolje prebrati večkrat. To ne pomeni, da jih je treba prebrati stokrat zaporedoma, ampak čez nekaj časa, ob različnih časih ali pa kar tako. Vsakič se lahko v zgodbi odkrije kaj novega, drugačnega, ko pravljični junaki spet zaživijo in se pred nami razgrne svet domišljije. Tudi za pravljico bi lahko rekli, da enkrat ni nobenkrat, saj najprej zgodbo le spoznaš. Ko jo prebereš naslednjič, jo morda šele začenjaš razumevati. Nekatere pravljice so kratke, preproste, spet druge so bolj zapletene, zavite in skrivnostnejše, a tretje morda prinašajo pomembno sporočilo, ki ga lahko povsem zgrešiš, če pravljice ne prebereš še drugič.

Imate za moje radovedne prijatelje na moji spletni strani še kakšno sporočilo ali nasvet?

Dragi mladi bralci, bodite radovedni, berite tudi pravljične zgodbe, saj vam lahko skrivnostni pravljični junaki marsikaj presenetljivega sporočijo in vas naučijo. Že od nekdaj je bilo tako in bo, kajti pravljice so čarobni svet v malem."

Avtorici knjige se zahvaljujem za privolitev v intervju. Za vas pa imam tudi posebno presenečenje: v prihodnjih dneh bo na moji spletni strani posebna knjižna nagradna igra, zato me ne pozabite obiskati. Med drugim bom poklonil tudi izvod slikanice, o kateri je tekla beseda v tem intervjuju.

Prelep pravljičen dan, pa kaj dan, kar cel teden, vam želimo.

Besedilo in intervju: Tanja Mojzer

Foto: Knjiga Povodni mož Svit je zaljubljen.

SLONTASTIČEN POZOR!

10. del angleške šole, ki jo imamo na Bansijevi spletni strani že četrto sezono, je tukaj! Na voljo bo do ponedeljka, 26. novembra, do 7. ure.