Živali z vrta: Deževnik

22. 7. 2014

Kraljica Kleopatra jih je razglasila za svete. Aristotel jih je imenoval zemljino črevesje. Ustvarjeni so za življenje v vlažni zemlji.

Spoznali smo že polža, danes bomo obiskali deževnike. Že ime samo pa pove, da so povezani z dežjem. Takrat jih po navadi srečamo. Ob deževnem vremenu namreč prilezejo iz svojih skrivališč. 

Deževnik se oprime zemlje z majhnimi lasastimi izrastki. Na vsakem členu ima ščetine, ki delujejo podobno kot vesla pri čolnu.Deževnik se oprime zemlje z majhnimi lasastimi izrastki. Na vsakem členu ima ščetine, ki delujejo podobno kot vesla pri čolnu.

Njegovo telo je kot cevka, ki ima dve odprtini. Svoje telo lahko obnavljajo. V zemlji jih lovijo krti, ki si jeseni pripravijo prave zaloge deževnikov. Pogrizejo jim nekaj kolobarjev - tako deževniki ostanejo živi, ampak ne morejo pa pobegniti. Ker pa so pravi mojstri v obnavljanju telesa, nekaterim uspe, da jim zrastejo novi kolobarji in pobegnejo iz krtovega skladišča. 

Rijejo v tleh in za seboj puščajo rove, po katerih se tla prezračujejo in po njih v tla odteka deževnica.Rijejo v tleh in za seboj puščajo rove, po katerih se tla prezračujejo in po njih v tla odteka deževnica.

Deževniki na vrtu jedo ostanke rastlin, ki jih prebavijo in nato izločajo majhne, zavite rjave kupčke, ki jih imenujemo glistine. S tem manj rodovitno zemljo spreminjajo v humusno prst, bogato s hranili. Poleg tega so zelo koristni tudi zato, ker rahljajo zemljo. 

Najbolj vztrajni in pogumni rijejo tudi do enega metra globoko.

Navadni deževnik izvira iz Evrope, ker pa je popotnik, kot se šika, ga lahko danes najdem po celem svetu. Navadni deževnik izvira iz Evrope, ker pa je popotnik, kot se šika, ga lahko danes najdem po celem svetu.

So hladnokrvne živali, kar pomeni, da sami ne uravnavajo svoje telesne temperature. V zimskem mrazu in poletni vročini se zarijejo globlje pod zemljo, čas hude suše pa preživijo tako, da se zvijejo in obdajo s sluzjo. Sluz, s katero je prekrit mu omogoča dihanje. Če se izgubi na asfaltu in se ne more pravočasno skriti v zemljo, se njegova sluz izsuši in pogine. 

Ali je res, da lahko iz enega deževnika nastaneta dva, če ga presekamo na pol? Ne, to ne drži. Tak deževnik bo poginil. Preživel bo le, če je ranjen zadnji, manjši del telesa.

Deževnik, ki preživi hude zime in vroča poletja, ter se zna dobro skriti pred kosi, krti in ostalimi plenilci, lahko živi tudi 10 let. Deževniki so dvospolne živali. Jajčeca odlagajo na površje zemlje. 

Deževnik se premika z raztezanjem in krčenjem mišic tako da člen za členom skrči v nekakšnem valu, ki potuje vzdolž njegovega telesa. Če ga primemo v roke, se ponavadi močno zvija. To povzročijo čutila, s katerimi je prekrito njegovo telo. Na samo enem členu jih je tudi do 1900. Z njimi tipa, okuša in zaznava svetlobo.

Foto: mp

mp

SLONTASTIČEN POZOR!

Predenje - zanimiv pojav pri mačkah. Spoznajmo ga podrobneje.