Svetovni dan radioamaterjev

18. 4. 2014

18. april je mednarodni dan radioamaterjev. Morda veste, kdo to sploh so? In kaj počnejo? Vabljeni k branju prispevka, s pomočjo katerega boste gotovo spoznali veliko novega.

                                                                             
18. aprila, daljnega leta 1925, je bil ustanovljen IARU kot krovna svetovna radioamaterska organizacija, katere članica je tudi Zveza radioamaterjev Slovenije. IARU na današnji dan praznuje 89. obletnico obstoja.

                                                        

Na svetu je približno dva milijona in pol licenciranih radioamaterjev, od tega več kot 700.000 v ZDA.

Radioamater je oseba, ki ji je Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (APEK) izdala radioamatersko CEPT-licenco. Navezuje dvosmerne radijske stike z drugimi radioamaterji po svetu ali pa se prostočasno ukvarja z radijsko tehniko.

Radioamaterji delujejo tudi v okviru civilne zaščite. Če se zgodijo hude naravne ali druge nesreče, lahko vzpostavijo zasilno komunikacijsko omrežje, ko običajni sistemi za komunikacijo (npr. telefon in GSM) odpovedo.

Za nekatere je to nepoklicno ukvarjanje z radiotehniko, za druge je radioamaterstvo teorija in praksa vzpostavljanja amaterskih radijskih zvez.

Radioamaterstvo:
-
pojavilo se je v 19. stoletju z izumi najrazličnejših baterijskih členov, žarnic, telefona, telegrafov, radia in radijskih zvez.
- je gibanje iskalcev fizikalnih resnic in nepomirljivih nasprotnikov kakršnih koli skrivnosti radijskih valov.

Po ustanovitvi prve radioamaterske organizacije (ARRL - The American Radio Relay League, ki ima takšno ime še danes), ustanovljene leta 1914 v ZDA, pa so nastale tudi radiodifuzne radijske postaje, kakršne imamo tudi danes.

                                         

V letih 1950-1953 so radioamaterji odkrili možnost vzpostavljanja zvez z odbojem prek meteorskih sledi (MS) in Lune (EME). Leta 1961 pa je začel delovati tudi prvi radioamaterski telekomunikacijski satelit, imenovan OSCAR.

Predvsem gre za uporabo telefonije, telegrafije in radijskih postaj.

Nam bolj znana telefonija je način vzpostavljanja zveze s pomočjo govora in črkovanja. Tukaj gre za uporabo (stacionarnih) telefonov in mobilcev.

Pri telegrafoniji pa gre za vzpostavljanja radijskih zvez s pomočjo Morsejeve abecede (kodiranje črk, zapis). Nam najbolj znan je klic na pomoč oziroma SOS.

 Morsejeva abeceda je šifriranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov. Morsejeva abeceda je šifriranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.

Znaki se v Morsejevi abecedi zapisujejo kot kombinacije kratkih (pika) in dolgih signalov (črtica). Dolžina dolgih in kratkih signalov ter presledkov je določena na naslednji način:
                 - Dolg signal je trikrat daljši od kratkega signala.
                 - Dolgi in kratki signali (znotraj enega znaka) so razmaknjeni za dolžino kratkega signala.
                 - Presledki med znaki so dolgi tri kratke signale oz. en dolg signal.
                 - Presledki med besedami so dolgi 7 kratkih znakov.

Tudi ločila imajo svoje kode:

pika: .-.-.-

vezaj: -....-

vprašaj: ..--..

vejica: --..--

opuščaj:.----.

narekovaj: .--..--.

dvopičje: ---...

oklepaj: -.--.-

afna (@): .--.-.

Ali že veste, kako se zapiše SOS? Poglejte, takole se zapiše   SOS:  ...---...

Poskusite tudi vi sami. S starši ali prijatelji lahko recimo poiščete, kako se zapiše BANSI.

Super igra, kajne?

Mogoče pa še kaj novega izumite!

Sara Modic, Tanja Mojzer

Foto: Bobo

SLONTASTIČEN POZOR!

V teh toplih dneh je kolesarjenje neizogibno, kajne?

Bansi poklanja kar 5 kolesarskih čelad za vašo varno vožnjo!