Starši, poznate gozdni vrtec?

11. 6. 2020

Ste že kdaj slišali za gozdni vrtec? Ja, prav ste prebrali, tako se dejansko imenujejo vrtci, v katerih so otroci veliko v naravi v bližnjih gozdovih. Kako poteka tipičen dan v tovrstnem vrtcu ter mnoge druge značilnosti nam je razkrila vzgojiteljica Mateja Mušič iz vrtca Čriček pri OŠ Matije Valjavca v Preddvoru. 

V Mrežo gozdnih vrtcev in šol sta trenutno vključena že 102 vrtca, med njimi pa je že peto leto tudi naš Vrtec Čriček na Zgornji Beli pri Preddvoru.

Naši gozdni vrtci sledijo idejam gozdne pedagogike in obenem utrjujejo lasten in inovativen način koncepta gozdnih vrtcev, ki je bil v letu 2019 v mednarodnem merilu prepoznan in uvrščen med deset najboljših praks na področju gozdne pedagogike. V veliko pomoč, spodbudo ter strokovno oporo nam je Inštitut za gozdno pedagogiko, ki koordinira in povezuje Mrežo gozdnih vrtcev in šol, organizira seminarje, izobraževanja, kjer lahko pridobivamo nova znanja, izmenjujemo izkušnje, spoznavamo primere dobrih praks, se medsebojno povezujemo in spodbujamo.

Gozdni vrtec je vrtec, kjer otrokom omogočamo:
• veliko bivanja v naravi, v gozdu, v vsakem vremenu,
• veliko proste igre in manj vodenih, usmerjenih dejavnosti,
• veliko naravnega gibanja in razvoj motoričnih sposobnosti na svežem zraku,
• doživljanje gozda z vsemi čutili,
• bogato in spodbudno okolje za učenje, raziskovanje, domišljijsko igro, ustvarjanje, reševanje problemov,
• spodbujanje radovednosti in pozornega opazovanja,
• uporabo sredstev, ki jih ponuja gozd in jih otroci uporabijo na sebi lasten, ustvarjalen način,
• izzive na vseh področjih kurikuluma,
• zdrav življenjski slog, skrb za zdravje, krepitev kondicije, sprostitev,
• empatijo do narave, skrb za okolje in pozitiven odnos do narave,
• pozitivne socialne interakcije med otroki, sodelovanje, pomoč, medvrstniško učenje, samostojnost in občutek, da otrok zmore sam, odgovornost.

V Kurikulumu za vrtce gozdna pedagogika ni posebej izpostavljena. Vzgojitelji sami, na lastno pest, stopamo v gozd, v prostor, ki nam ponuja nešteto izzivov za gibanje, raziskovanje, učenje. Gozd je odlična učilnica, igralnica, vedno je pripravljen, da vstopimo vanj in ob vsakem obisku je drugačen, zanimiv in neponovljiv. Z aktivnostmi v njem in pozitivnimi odzivi otrok navdušujemo vodstvo vrtca in starše, ki nas pri tem podpirajo in nam zaupajo.

Negozdni vrtci

Menim, da je v vrtcih, ki niso gozdno usmerjeni, več strukturiranih dejavnosti, usmerjenih dejavnosti in manj proste igre. Dejavnosti iz različnih področij kurikuluma so sicer izvedljive tudi zunaj, v gozdu, a vseeno je praksa vezana bolj na igralnico. Potem so tu še različni projekti, v katere se vrtci vključujejo, ki zahtevajo svoj čas, kar privede do obremenitev vzgojiteljev z dejavnostmi, da uresničijo cilje. To lahko privede do večje storilnostne naravnanosti, in pogosto se zgodi, da za aktivnosti zunaj zmanjka časa. Prostor v vrtcih je omejen, igralnice so majhne, prihaja do več konfliktov med otroki, medtem ko v gozdu vsak lahko najde kotiček povsem zase, če to želi. Bivanje na prostem v negozdnih vrtcih je v večini na igriščih ali na sprehodih ob cestišču. Vrtec na podeželju, v katerem delam, je res velika prednost in ugodnost za dejavnosti v naravi, v gozdu. Vrtci v mestu, sredi blokovskih naselij, takih pogojev za izvajanje dejavnosti v gozdu res nimajo.

Veščine in spretnosti

Moji gozdni otroci so pravi raziskovalci, pred odhodom v gozd si v vrtcu naredijo, narišejo načrte, kaj bodo delali, kaj bodo potrebovali. Torej znajo načrtovati, se organizirati, sodelovati, se dogovarjati, usklajevati, povedati kaj želijo, potrebujejo. V gibanju po neravnem gozdnem terenu so spretnejši, korenine jim niso ovira, pridobivajo si kondicijo v hoji, teku, zlahka premagujejo strma pobočja in se pogumno spuščajo po njih. Urijo se v ročnih spretnostih, neprestano nekaj delajo, kopljejo, konstruirajo iz materiala, ki ga najdejo. Zlahka se zaigrajo, najdejo svoj prostor, nikoli se ne dolgočasijo, so vseskozi zaposleni in aktivni. Postali so pozorni opazovalci, vidijo in najdejo ogromno zanimivega, na kar radi opozorijo, mi pokažejo. Radi se igrajo v naši gozdni igralnici, ki smo jo ustvarili iz naravnega materiala, hlodov, čokov, vej, iz katerih smo ustvarili šotore, lestve, gugalnice, vendar le z vrvmi, žebljev ne uporabljamo, saj s sodelavko želiva, da prostor ostane čim bolj naraven. Pogosto si želijo prav tja, čeprav na naših potepih »za noskom« odkrijemo veliko gozdnih kotičkov, ki jih na svoj način poimenujemo: zelena dolina, škratova dežela, netopirjeva dežela, pri lovski opazovalnici, otok ob potoku,… Radi se vračamo na že raziskane terene in se tako urimo tudi v orientaciji v gozdu.

T. M.
Besedilo in foto: Mateja Mušič, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Čriček pri OŠ Matije Valjavca Preddvor