Rjavenje jabolka

Rjavenje sadja je pojav, ki smo ga zagotovo opazili že vsi! Ko narežemo jabolko, hitro postane rjavo, če ga ne pojemo takoj. Tukaj se skrivajo vsi štirje primeri, ki so bili narisani na slikah: jabolko, ki smo ga prerezali in nanj nakapali jabolčni sok, ga dali v hladilno posodo, rezine, ki plavajo na vodi in nazadnje rezine, na katere smo nakapali limonin sok.

Najprej se vprašajmo zakaj jabolko sploh porjavi? V celicah jabolka imamo ogromno različnih molekul, ki jim pravimo encimi. Ti skrbijo za vrsto nujnih procesov. Eden izmed takšnih encimov se ob prisotnosti kisika aktivira in začne razgrajevati spojine, ki jim pravimo fenoli. Fenole najdemo vsepovsod, tudi recimo v peškah in koži grozdnih jagod – tam jim namreč dajo tisti neprijeten grenek okus.
Encimi v jabolku, ki si jih lahko predstavljamo kot mali molekularni strojčki, začnejo ob prisotnosti kisika pridno razgrajevati fenole in nastali produkti razgradnje, dajo sadežu rjavo barvo.

Naša naloga je encim ustaviti pred delovanjem. Poglejmo kateri izmed načinov, ki smo jih videli na slikah, je dejansko deloval!

Kot vidimo ni prišlo do rjavenja ob dodatku limone! Temu je tako, ker smo znižali pH, torej naredili okolje bolj kislo, kar je ustavilo encim pred delovanjem! Limono bi lahko uporabili še pri številnih sadežih, na primer banani, avokadu, hruški itd.

Podrobnosti o vsebini

Datum:

18.11.2017

Trajanje:

03:02 min

Kanal:

TV Slovenija 1

Oddaja:

Male sive celice

Vprašanje gledalcem

Odgovori