UTRUJENI BOŽIČEK

Grega Novak

Foto: BoBoFoto: BoBo

Na daljnem severu, tam, kjer vsako noč zapade po osem metrov snega, stoji dolga vas.

V njej žive … No, kako bi rekli … Malce nenavadna bitja. Velikani, škrati in duhovi ter palčki z dolgimi nosovi. Čisto preveč jih je, da bi jih prešteli, a vsi dobro vedo, zakaj so tam. Od zgodnje pomladi pa vse do pozne zime pomagajo gospodu, ki živi v hiši na koncu vasi. Kaj pravite? Bi pokukali bližje?

»Tooo!« je od veselja zaplesala rdečelična gospa, ko je odložila telefon. »Iz

skladišča so sporočili, da so naložili še zadnje darilo. Uspelo nam je!«

»In?!« je bilo slišati iz kota dnevne sobe. Na fotelju je sedel gospod z dolgo,

belo brado. »Ne vem, zakaj si tako vesela. Poglej ven … Ne vidiš, kako piha?«

»Oh, ne bodi no siten,« se je zasmejala gospa. »Boš rekel, da nisi tudi ti vesel? Veš, koliko daril smo morali zaviti?«

»Seveda vem,« je zagodrnjal Božiček. »Od zavijanja imam še vedno žulj. Zelo me boli.«

»Res?« je zavila z očmi gospa, a iz predala kljub temu izvlekla zavitek otroških obližev. »Katerega želiš? Papigo ali zebro?«

»Saj nisem punca. Tigra hočem ali pa leva.« Božiček si je pozorno ogledal rožnati obliž, nato pa spet zagodrnjal: »Grlo me boli, pa še iz nosa mi teče. Danes ne grem nikamor.«

»Ampak, dragi, jutri je vendar božič. Otroci so bili vse leto pridni. Veš, koliko pisem, mailov in SMS-ov smo dobili?«

»Seveda vem!« je Božiček takrat jezno prižgal računalnik. »Štiri milijarde. Štiri milijarde!!! In poslušaj, kakšne želje imajo. Božiček, prinesi mi vesoljsko raketo ... Dragi Božiček, rad bi imel svojo državo … Božiček, želim si štiristo osemnajst sluzastih gosenic. Halo?! Veš, kako drage so sluzaste gosenice?!«

»Seveda vem, zato smo jih naročili samo dvesto. Upam, da bo deklica kljub temu zadovoljna.«

»Otroci so postali nemogoči,« se je še kar jezil Božiček. »Vsega imam dovolj! Naj kar kdo drug raznosi darila!«

»Ampak ti si edini, ki obvlada urok nevidnosti,« ga je skušala pomiriti žena. »Daj no, samo danes še potrpi.«

»Ne vidiš, kako močno piha?! Na, in zdaj je začelo še snežiti.«

»Ne skrbi, poiskala bom tvoj najdebelejši plašč.«

»Plašč, plašč … Le kaj bom z njim, ko bom v Afriki? Veš kako vroče je tam?«

»Potem zapakiram še rdeče kopalke. V njih si videti naravnost čudovit.«

»Res?« je takrat Božiček vendarle postal malce boljše volje. »Lahko vzamem tudi plavutke? Mogoče bom skočil v morje.«

»Seveda,« si je oddahnila gospa Božičkova ter odhitela po veliko potovalko.

Vanjo je stlačila rokavice, šale in kape, pozabila pa ni niti na Božičkov najljubši posladek. »Tako, vse je pripravljeno.«

»Oh, pozabil sem se počesati,« je Božiček v zadnjem trenutku skočil še pred ogledalo. »Zelo pomembno je, da sem urejen. Včasih me med nastavljanjem daril zaloti kakšna mamica ... O joj, saj nisi pozabila oprati majice, na kateri piše Božiček?«

»Seveda ne, zapakirala sem jo poleg tvojih rdečih pajkic.«

»Si pa res najboljša žena na svetu,« se je zasmejal Božiček, nato pa stopil skozi vrata. »No, le kod se obirajo?«

»Že prihajajo,« je razburjeno zaploskala gospa Božičkova, ko je zrak napolnilo cingljanje tisočih zvonov. Pred hišo se je ustavila dolga vrsta jelenov in vsi so razburjeno mahali z repki.

»Zamujate!« jih je okrcal Božiček. »Ste naložili vsa darila?«

»Itak, stari,« je prikimal eden izmed jelenov, a pod strogim pogledom hitrom obmolknil.

»Upam, da niste pozabili na zemljevide. Se spomnite, kako dolgo smo lani iskali Japonsko?«

»Brez skrbi, vse je pripravljeno,« se je oglasil najstarejši jelen in zdaj je Božiček zadovoljno prikimal.

»Potem pa pojdimo, veliko dela nas čaka!«

Po snegu so zatopotala kopita in velikanska kočija se je že odlepila od tal, takrat je Božiček prestrašeno zavpil: »O, ne! Pozabil sem najpomembnejšo stvar!«

Obupano se je prijel za glavo. Gospa Božičkova pa je takoj vedela, kaj je narobe.

»V tvojo torbo sem dala dve veliki vreči!« je zavpila skozi hrušč in se nasmehnila, ko je zaslišala Božičkovo vriskanje. »Neverjetno. Star je dva tisoč let, pa še vedno ne more brez bombonov.«

Preberi pravljico

Dober večer, otroci!

Tukaj lahko
pravljice preberete sami.