Morski škrati na delu

avtorica: Barbara Čeh

vir: Archival Photograph by Mr. Sean Linehan, NOS, NGS National Oceanic and Atmospheric Adminstration (NOAA), United States of Americavir: Archival Photograph by Mr. Sean Linehan, NOS, NGS National Oceanic and Atmospheric Adminstration (NOAA), United States of America

Kot vsako jutro je bil tudi tokrat kapitan Lukson prvi na krovu. 'Dajmo, posadka, dajmo! Pohitite z vkrcavanjem. Delo nas kliče,' poveljuje.

In ko je uro pred sončnim vzhodom vkrcan še zadnji morski škrat, iz pristanišča v Kopru izpluje majhna jadrnica. Njeni beli jambori se ponosno zarežejo v veter, njena pisana jadra zaplapolajo. 'Smer: soline!' zakliče škrat Lukson.

Vedno se postavi na isto mesto na krmi jadrnice, da roke v bok in gleda v morje pred njimi. In družinica mu z obale maha tako dolgo, dokler koničasta rdeča kapa popolnoma ne izgine na obzorju.

Ko gre morski škrat takole proti štiristotemu rojstnemu dnevu, je videl že veliko različnih valov. In ni lepšega pogleda zanj, kot je pogled na odprto morje. Ampak kaj kmalu bo moral svoje delo izročiti prvemu pomočniku, sam pa se upokojiti. Po svojih najboljših močeh ga bo poučil, kje so najboljša nahajališča soli in kako najvarneje pripluti do njih. 'Predvsem je treba biti pazljiv takrat, kadar plujemo okrog rta Beli kamen,' mu večkrat pove.

In kmalu se na obzorju pokažejo soline. 'Soline, soline! Sečovlje!' vpije škrat z jambora. Takrat prihitijo škrati v mornarskih majicah na krmo in opazujejo sončni vzhod nad solinami.

Kmalu vržejo sidro, si oprtajo lopate in spu  stijo čolne. Vsak pred svojim kupom soli si zaviha rokave in začne nalagati sol na čoln. Ko so čolni polni, jih potegnejo na jadrnico in zaplujejo na odprto morje.

Daleč od solin in daleč od pristanišča znova vržejo sidro. 'So čolni pripravljeni?' sprašuje kapitan Lukson. 'So,' se zasliši. 'Obrni čolne!' ukaže potem.

In zato je morje res vedno slano.

Preberi pravljico

Dober večer, otroci!

Tukaj lahko
pravljice preberete sami.