OVEN VEN, VOLNENI FENOMEN

Alenka Kramer

vir: foto Bobovir: foto Bobo

Oven Ven je pravi fenomen.

Ne ve, kaj so škarje ali kaj je fen.

Volna seže mu že do kolen,

pa ne, ker bil bi blazno len:

»Moja dlaka je moja last,

ne pustim je frizerju krast!«

vedno pravi vsem na glas,

a v njegovi glavi je drugačen špas …

Namreč:

Ven frizerja se boji na smrt,

res mu ni pogodu ta obrt.

Bogvari! −

da kdo mu po kožuhu šari

in košato mu pričesko kvari!

Ven je pravi mačo −

a če kdo omeni mu krtačo,

se trese huje kot pred kačo!

(Ali če vsiljuješ mu špinačo!)

Njegova gora dlak je bolh lovišče,

za žužke super mega špon igrišče.

V njej marsikdo najde, kar išče,

tudi Koklja svoje izgubljeno pišče!

V njegovo gosto volno se VSE zatakne,

česar hote ali po pomoti se dotakne.

Včasih v gosti kožuh malico si vtakne,

zgodi pa tudi se,

da v trgovini nevede kaj stakne −

recimo čajnik, luč ali zdravilo za akne.

Ko se Venu kolca,

se kožuh trese mu kot žolca.

Najhuje pa je,

kadar Ven s sprehoda po gozdu se vrne.

Takrat na sebi nosi veje, grmovje in trnje.

Tako je poln dračja, da se komaj obrne.

Prava sreča, če ne pobere še kakšne srne!

Pa vendar imajo Vena vsi radi

in z veseljem klepetajo pri njegovi ogradi.

Včasih pride mimo tudi ovčja gospodična.

Ime ji je Mica − nadvse ljubezniva je in

mična.

Ovci Mici Ven je malo všeč,

pa tudi on do nje je kar čuteč.

(Vsaj po njegovi nerodnosti sodeč,

kajti poleg nje je vedno čisto rdeč!)

Tistega dne se Ven opogumi

in jo prijazno povabi na sladoled,

nato pa skupaj v cvetoči park sedet,

na pomladnem si soncu kožuh gret.

Na klopci sedita in se smejita.

Takrat se Mica nagne in ga objame.

Kako lepo, pomisli Ven.

»Topel objem, le zame!

Zaljubljen sem vanjo in ona vame …«

In kakor da še ni zadosti drame,

se takrat Mica ZATAKNE in ostane

v njegovem kožuhu, polnem krame!

»Ven, pomagaj mi vendar ven!«

kriči nekje izpod kupa volne

in Ven naglas po ovčje zakolne:

»Saprabolt in šmentane vrane,

da le v moji dlaki ne ostane!«

Kakšna akcija in škandal!

Potrebovali so gasilcev pet,

da zagledala je Mica zopet svet!

Naslednji dan se Mica ni oglasila.

Nič čudnega, skoraj se je reva zadušila!

Ven gleda skozi okno prav potrto.

Ne le ponos, tudi srce ima strto,

glavo pa že čisto od skrbi razžrto.

Takrat se odloči, da potegnil bo črto!

Še isti dan se odpravi k frizerju.

Frizer niti približno ne ve, kje začeti!

Najprej poskuša večje stvari izdreti.

Neverjetno −

pokažejo se najzanimivejši predmeti

in več čudne krame kot v kakšni kleti.

Nato nadene stranki pregrinjalo.

Oven Ven se že trese malo.

Ko pa prime v roke še glavnik,

se že dere, zganja vik in krik!

Ven hoče po hitrem postopku uiti

in brž doma pod posteljo se skriti!

Frizer pokliče spet gasilcev pet,

uspe jim Vena na stol pripeti.

Nato mu frizer ukaže ves napet,

da mora zdaj pri miru sedeti!

Striže ga ves dan in vso dolgo noč,

na kile in kile volne odletava proč.

Proti gosti dlaki se s škarjami bori,

neizmerno se trudi in hudo poti.

Ko konča s škarjami torturo,

mu oblikuje še moderno frizuro.

Še počeše ga in lepo nadišavi,

nato pred ogledalom se ustavi:

»Še kombajn bolje ne opravi!«

Ko Ven pogleda se v ogledalo,

verjeti ne more, kaj je nastalo.

Pred njim stoji oven lep in uglajen,

po zadnji modi postrižen, urejen!

Iz njegove volne je nastalo

puloverjev sto šest za šalo

in ker še vedno malo je ostalo,

napletli so gasilcem rokavice

in izčrpanemu frizerju nogavice.

Zdaj po mestu se že govori,

da Vena skoraj nič več ni.

»Poglej ga, suhca,

zdaj klicali ga bomo Mali Veni!«

A on za opazke se prav nič ne zmeni.

Oči smejijo se mu od veselja,

v njem skriva se le ena želja,

le ena misel se podi po njem −

da k ovci Mici gre iskat …

… objem.

Preberi pravljico

Dober večer, otroci!

Tukaj lahko
pravljice preberete sami.