Otroci iz zasedene Gaze na okrevanju v Sloveniji

14. 10. 2015

Mahmoud, Reema in Ahmed so trije izmed devetih otrok, ki so pred nekaj dnevi prišli na okrevanje v rehabilitacijski center Soča. Prav vsi so v svoji domovini doživeli grozote, ki si jih večinoma težko predstavljamo. Od leta 2009 je Sočo obiskalo že nekaj več kot sto otrok iz Gaze.


Mnogi izmed njih tu prvič vidijo naravo, hribe, gore, belo-modro nebo. Prvič se namreč znajdejo na območju, kjer ne divja vojna. Zato so nad svetom, ki se nam zdi povsem vsakdanji, očarani. Nekaterim se celo zdi, da so tu dnevi daljši.

A njihov pogled na svet nikoli več ne bo mogel biti nedolžen. Vsi so tu zato, ker so utrpeli hude telesne poškodbe ter poškodbe živčevja. Številni otroci v Gazi umrejo, ker ne dobijo ustrezne ali pa pravočasne zdravstvene oskrbe. Nekateri med njimi ne doživljajo more ponoči, ampak ko se zbudijo v pravi svet. Sanjajo namreč, da so jim spet zrasle noge ali roke. Še posebej mlajši otroci to težko razumejo in sprejmejo. Ne vidijo pravega razloga, zakaj so ravno oni ostali brez okončine. Drugi vsak večer sprašujejo boga, zakaj se jim je to zgodilo. Veliko otrok je za to, da so jim odrezali okončino, izvedelo, ko je bilo to že opravljeno. Zbudili so se v bolnišnici in videli, da so na primer brez roke. Neki deček pa je snel mavec in šele takrat videl, da nima več noge.

Okoliščine, v katerih so ostali brez dela telesa, so različne. Nekateri so obnavljali svoje domove in med ruševinami naleteli na bombo, ki jo je nato razneslo. Drugi so se znašli v navzkrižnem ognju. Tretji so bili v stavbah, ki so jih obstreljevali. Marsikdo je videl mrtvega očeta, mamo, brata, sestro ...

Tako je marsikateri izmed otrok šele v Sloveniji prvič začutil upanje v boljše življenje. Pred nekaj leti je eden izmed njih po vrnitvi v Gazo nalašč uničil svojo nožno protezo, da bi se lahko vrnil v Slovenijo. A nekateri kljub vsemu ohranjajo upanje v boljši svet, v katerem bi pomagali drugim ljudem. Reema bi rada postala zdravnica, Mahmoud pa odvetnik, da bi branil ljudi, ki se jim godi krivica, ali novinar, da bi ljudem povedal o krivicah, ki se dogajajo.

Velja si zapomiti besede, ki jih je ob začetku delovanja projekta izrekla prostovoljka Faila Pašić Bišić: "Za nas so ti otroci veliki učitelji. S seboj prinašajo zelo pomembne zgodbe, ki jih ne smemo preslišati. Kajti če bomo ostali gluhi za krike palestinskih otrok, potem bomo postali gluhi za življenjske vrednote."

Usode in življenjske zgodbe teh otrok so posledica izraelsko-palestinskega spora, ki uničujoče vpliva nanje, pa tudi na odrasle. Zato je naša dolžnosti prizadevati si, da vojn in spopadov ne bi bilo. Če pa do že so, si moramo kot ljudje pomagati. Konec koncev je le golo naključje krivo za to, da smo se mi rodili na območju, kjer je trenutno mir, in ne na območju, kjer bi živeli v strahu, ali bomo lahko zvečer mirno zaspali.

RK

Rehabilitacijski center Soča smo že obiskali. Kako je bilo takrat?

Ko gredo učenci v Gazi spet lahko v šolo, je to razlog za veselje.
Če želite pomagati pri rehabilitaciji otrok iz Gaze, lahko to storite tu.