V kleti našli človeško ribico

9. 11. 2014 - Letos že tretja najdba

Med odpravljanjem posledic poplav so v Kompoljah v poplavljeni kleti hiše našli človeško ribico. Domačini so stopili v stik s strokovnjaki za človeške ribice iz Jamskega laboratorija Tular iz Kranja, ki bodo človeško ribico danes prevzeli. To je letos že tretji primer najdene človeške ribice, med najditelji so bili tudi otroci.

Ribico bodo v naravno okolje vrnili po dveh tednih
Človeška ribica je zaenkrat še pri najdteljih. Po navodilih strokovnjakov so jo shranili v stekleno zatemnjeno posodo na hladno. Ker je območje Kompolj in Dobrepolja še vedno poplavljeno, strokovnjak Gregor Aljančič predvideva, da jo bodo za približno dva tedna zadržali v azilu za človeške ribice v okviru Jamskega laboratorija Tular v Kranju, nato pa jo bodo izpustili v naravo, verjetno v Kompoljsko jamo.

Septembra so človeško ribico našli otroci
To je letos že tretji primer najdene človeške ribice, nazadnje so konec septembra otroci našli človeško ribico v Loški dolini. Ni pa to prvi primer, da so človeško ribico našli v kleti stanovanjske hiše, kamor jo je prinesla podtalnica. Strokovnjaki opozarjajo, da so takšne spremembe lahko za žival zelo stresne, od tega pa je odvisno tudi preživetje človeške ribice.

Koga poklicati, če odkrijete človeško ribico?
Če naleteite na človeško ribico, pokličite Jamski laboratorij Tular v Kranju, ki bo za žival ustrezno poskrbel. Laboratorij je od leta 2008 zabeležil 21 primerov najdbe človeške ribice, od tega so okoli 16 človeških ribic uspeli rešiti živih, ostale pa niso preživele.

Živi v popolni temi
Človeška ribica, tudi močeril ali proteus je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnice v Hercegovini. Človeška ribica je s 25 do 30 cm največja jamska žival na svetu ter edini jamski vretenčar v Evropi. Je tipična jamska žival brez temnega kožnega barvila in brez oči. Na svetlobo ima občutljivo vse telo, dobro ima razvit tudi okus in voh, še posebej je razvito notranje uho, posebnost so čutila za električno polje. V Sloveniji živita dve podvrsti: beli močeril in črni močeril, ki je poznan samo z Belokrajnskega krasa. 

Človeška ribica je slovenski simbol
Proteus je simbol slovenske naravne dediščine. Navdušenje znanstvenikov in širše javnosti nad tem prebivalcem slovenskega podzemlja traja že od odkritja dalje. Podoba človeške ribice prispeva velik del k prepoznavnosti Postojnske jame, kar Slovenija že dolgo izkorišča za promocijo izobraževalnega turizma v Postojni in drugih delih slovenskega Krasa. Turistična ponudba Postojnske jame tako vključuje tudi ogled speleobiološke postaje - Vivarija Proteus, ki predstavlja različne vidike jamskega življenja.

PV
Foto:  Gregor Aljančič