Zakaj živali izumirajo

3. 10. 2014 - Ogrožene so divje živali

Zaradi vse večjega števila ljudi na Zemlji in našega poseganja v naravo, so divje živali, med njimi orjaški panda, metulj monarh in modroplavuti tun, močno ogrožene. Svetovni sklad za naravo ugotavlja, da se je število divjih živali v zadnjih štiridesetih letih zmanjšalo za več kot polovico. Kaj pa lahko za njihovo ohranitev storimo mi?



Število prebivalcev na našem planetu se je v zadnjih 40 letih podvojilo, vse bolj pa posegamo tudi v naravo z izsuševanjem mokrišč in izsekavanjem gozdov, predvsem tropskih. Tako uničujemo življenjski prostor tamkajšnjih živali. Tudi v Sloveniji je ogroženih vsaj 2000 živalskih vrst. Med najbolj ogrožene spadajo tiste, ki živijo v sladkih vodah - žabe, pupki in druge dvoživke, pa tudi travniške živali.
Ljudje, ki se zavedajo, da brez živali in rastlin tudi nas ne bi bilo, so se odločili določene dele narave zaščitit: tam lahko divje živali, na primer tigri, mirno živijo in njihovo število se ne zmanjšuje. Takšna območja imamo tudi v Sloveniji. Imenujejo se Natura 2000. A strokovnjaki opozarjajo, da zaščitena območja niso dovolj in da bi jih morali še razširiti.

Kaj lahko ti storiš za zaščito živali

Vsak posameznik ne more rešiti sveta in premakniti gore, vendar če vsak prispeva nekaj, bo napredek pri zaščiti ogroženih živali velikanski. Začneš lahko že s tem, da v naravo ne odvržeš stvari, ki so iz umetnih materialov in se zato ne razgradijo, kot so plastične vrečke in žvečilni gumiji. Tudi z zbiranjem starega papirja pomagaš pri ohranjanju živalskih vrst, saj s tem pripomoreš, da se papir ponovno uporabi in ni treba sekati dreves za izdelavo novega papirja, s tem pa ohranjaš gozd kot življenjski prostor živali. Odreci se nakupu izdelkov, ki zahtevajo smrt redkih živalskih vrst, še posebej takšnih, ki so na voljo na potovanjih v eksotične dežele. Ena od drobnih reči, ki jo lahko za ohranjanje živali naredi vsak, pa je tudi ugašanje zunanjih luči, saj ob prižganih svetilkah zunaj hiše, ko jih ne potrebujemo, povzročamo svetlobno onesnaževanje in s svetlobo zmedemo živali, ki so ponoči vajene teme. Tako tudi krčimo njihov življenjski prostor. 

S čim pogosto škodimo živalim

Mnoga dejanja, s katerimi želimo živalim pravzaprav pomagati, tem v resnici bolj škodijo kot koristijo. Hranjenje medvedov – zavestno ali pa iz malomarnosti, ko puščamo smeti nezaščitene – zanje pomeni smrt. Tiste medvede, ki se navadijo zahajati k človeškim bivališčem, morajo lovci namreč odstreliti, saj pomenijo nevarnost za človeka. Prav tako ne boste naredili nobene usluge ptičkom, ki so padli iz gnezda, če jih boste pobrali in položili nazaj. Ptičji starši običajno niso daleč in bodo mladiče rešili sami. Če mladiči dišijo po človeku, pa se lahko zgodi, da starša ne bosta več hotela skrbeti zanje. Če se pozimi odločite za hranjenje ptic, jim boste najbolj pomagali, če boste redno čistili njihovo krmilnico, saj je prav umazanija v krmilnici pogost razlog za bolezni in smrt ptic. Pozorni pa bodite tudi pri izbiri hrane za ptice. Zanje niso primerni ostanki naše hrane. Če jim želite pomagati, v trgovini kupite ptičjo hrano ali pa jim ponudite sončnična ali bučna semena, žir, cele orehe in lešnike.

SK