Šola, kdo bo tebe ljubil?

11. 7. 2018 - Kolumna učiteljice razrednega pouka

Ko sem pred več kot tremi desetletji na koncu junija otrokom razdelila spričevala, jih peljala še na sladoled in jim zaželela prijetne počitnice, sem tudi za sabo zaprla šolska vrata in se posvetila regeneraciji. Takratni ravnatelj je ob vsaki priložnosti izustil modrost, ki si jo je samovšečno lastil: "Marija Terezija je dobro vedela, zakaj je dala učiteljem dva meseca počitnic. Vem tudi jaz. Pojdite na dopust, spočijte se in se konec avgusta vrnite z nasmehom."

In smo šli, se spočili, od sredine avgusta pa komaj čakali na nove otročke in nove izzive. In se vrnili nasmejani. Od takrat pa do danes se je marsikaj spremenilo: vsako leto sem starejša, naraščajo obveznosti, vedno več se učitelju nalaga, vedno manj se mu zaupa, vedno več je dela s papirji in vedno manj časa za otroke.

Najnovejša administrativna ureditev je sicer nastala na zahtevo Računskega sodišča, a vendar ponovno in nepreklicno postavlja učitelja na raven pisca zapisnikov in števca delovnih ur in minut. Ureditev delovnega časa učitelja v treh stebrih je "masterpiece" birokratizma in nedorečenosti tistih, ki še nikoli ali pa že zelo dolgo niso delali v šoli in njenega ustroja – očitno – niti približno ne poznajo, čeprav so ga predpisali in normirali.

Definitivno birokratsko administrativna regulacija, ki nosi jasno sporočilo državnih institucij: ne zaupamo vam. Ne zaupajo ravnateljem, da bodo odgovorno in v dobro otrok sistematizirali delovna mesta, ne zaupajo učiteljem, da bodo odgovorno opravili svoje delo. Ni posluha za učitelja, še manj pa za otroke.

Na kurikularni dokument smo, kljub nenehnim opozorilom, čakali do junijske seje, kjer so me pretresli še enkrat, saj tokrat pa moje delo (delo strokovnega sveta) ni presoja strokovnosti, temveč da se z dokumentom seznanim. Seznanim! In sedaj ga imamo! Poskus uvedbe razširjenega programa na ne vem koliko šolah, saj je v vmesnem času kar nekaj šol odstopilo od sodelovanja v poskusu. Poskus pa ne ureja le razširjenega programa, temveč posega tudi v obvezni del, saj sta vanj zajeti obvezni dve uri prvega tujega jezika v 1. razredu in obvezni dve uri drugega tujega jezika v 7., 8. in 9. razredu, pri čemer nikogar ne skrbi povečanje učne obveznosti učencev prek zakonsko določenega maksimuma.

Le še nekaj besed o razširjenem programu, potem pa končam in grem na dopust, saj počitnic že dolgo nimam.
Najava razširjenega programa je bila navdušujoča: "S septembrom bo na 175 osnovnih šolah v Sloveniji poskusno stekel projekt [...] in vsakemu otroku vsak dan namenimo eno uro gibanja na dan [...]" Prvi pomislek je takoj tu: razširjeni program je prostovoljen, od kod potem ideja, da je za vsakega otroka? A to so le malenkosti.

Nekako se mi zdi, da razširjeni program izza ovinka postaja obvezen celodnevni program, glede na simulacije izvedbenih modelov trajajoč do 14.30 ali celo 15.30. Seveda bom z zanimanjem prebrala rezultate spremljanja po treh letih preizkušanja koncepta. Ah, pa kaj govorim! Zagotovo bodo navdušujoči. "Želim vam sproščen vstop v poletje. Privoščite si vse tisto, za kar niste našli časa med šolskim letom, in počnite tisto, kar vam je najljubše. Naberite si novo energijo, potrebujemo jo." (iz poslanice ministrice dr. Maje Makovec Brenčič ob zaključku šolskega leta 2017/2018)

Lepe želje. Hvala. Bom. Kako pa naj se konec avgusta vrnem z nasmehom, pa niti ni pomembno ...

Jožica Frigelj je učiteljica, profesorica razrednega pouka in članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.Jožica Frigelj je učiteljica, profesorica razrednega pouka in članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.

Avtorica kolumne: Jožica Frigelj

SLONTASTIČEN POZOR!

10. del angleške šole, ki jo imamo na Bansijevi spletni strani že četrto sezono, je tukaj! Na voljo bo do ponedeljka, 26. novembra, do 7. ure.