Razstava? Ne, kar dve razstavi! Cankar med nami!

4. 7. 2018

Ste prebrali kakšno knjigo ali kratko zgodbo avtorja Ivana Cankarja? Katero? Zagotovo Pehar suhih hrušk, ki je njegova najbolj znana črtica, kajne? Sicer pa letos zaznamujemo 100. obletnico njegove smrti in veliko razstav ter dogodkov je na voljo v različnih kulturnih ustanovah. Med drugim tudi razstavi v Mestnem muzeju in Cankarjevem domu. 

Razstava v Mestnem muzeju je sestavljena iz več sklopov, vsakega pa krasijo stenske poslikave, ki spominjajo na strip in prikazujejo življenje Ivana Cankarja v določenem obdobju in mestu, kjer je takrat živel. Na stenah lahko preberete tudi citate iz njegovih del. Razstava v Mestnem muzeju je sestavljena iz več sklopov, vsakega pa krasijo stenske poslikave, ki spominjajo na strip in prikazujejo življenje Ivana Cankarja v določenem obdobju in mestu, kjer je takrat živel. Na stenah lahko preberete tudi citate iz njegovih del.

Avtorja razstave v Cankarjevem domu sta Janko Kos in Ženja Leiler, v Mestnem muzeju Ljubljana pa razstavo podpisuje Blaž Vurnik, soavtor je Janez Polajnar.

Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki, ki je takrat spadala pod Avstro-Ogrsko. Umrl pa je 11. decembra 1918 v Ljubljani, takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 

Blaž Vurnik, avtor razstave v Mestnem muzeju Ljubljana, je ob razstavi Ivan Cankar med drugim zapisal: "Sto let po smrti pisatelja, dramatika, esejista, prevajalca in pesnika Ivana Cankarja ponovno podrobneje preučujemo njegova dela in čas, ki ga je živel ter posredno ali neposredno komentiral in opisoval v svojih delih. Danes bolj kot kadar koli prej poudarjamo aktualnost Cankarjevih misli. Pravzaprav se zdi, da je predvsem njegova kritika družbe in politike, ki jo je mogoče razumeti v kontekstu našega časa, marsikoga presenetila." Blaž Vurnik skupaj z ilustratorjem Zoranom Smiljaničem podpisuje tudi strip o življenju Ivana Cankarja, ki izide ob razstavi, v septembru.

Ivan Cankar je ustvarjal predvsem v treh mestih: Ljubljani, hrvaškem Pulju in avstrijskem Dunaju. Kot veste, pa je odraščal na Vrhniki, v hiši, ki je danes muzej. Ivan Cankar je ustvarjal predvsem v treh mestih: Ljubljani, hrvaškem Pulju in avstrijskem Dunaju. Kot veste, pa je odraščal na Vrhniki, v hiši, ki je danes muzej.

Razstava postavlja našega izjemnega književnika ob bok ostalim literatom v Evropi. Namenjena pa je tudi domačim obiskovalcem kot turistom, saj je besedila mogoče prebrati tudi v angleškem jeziku. Razstava postavlja našega izjemnega književnika ob bok ostalim literatom v Evropi. Namenjena pa je tudi domačim obiskovalcem kot turistom, saj je besedila mogoče prebrati tudi v angleškem jeziku.

Prispevek iz televizijskega Dnevnika: 

Ob citatu iz določenega njegovega dela je na polički, ki je v vsakem prostoru razstave, tudi izvirnik knjige, iz katere je prepisan citat. Ob citatu iz določenega njegovega dela je na polički, ki je v vsakem prostoru razstave, tudi izvirnik knjige, iz katere je prepisan citat.

Sodobna razstava je prava paša za oči za vse rodove. Razstava je postavljena zelo sodobno in pregledno. Sodobna razstava je prava paša za oči za vse rodove. Razstava je postavljena zelo sodobno in pregledno.

Iz Odmevov: 

Ivana Cankarja je močno zaznamovalo obdobje in okoliščine, v katerih je odraščal – vsesplošna revščina in številna družina, saj velikokrat niso imeli pri hiši niti hrane. Umrl je zelo mlad – že pri 42 letih. Ivana Cankarja je močno zaznamovalo obdobje in okoliščine, v katerih je odraščal – vsesplošna revščina in številna družina, saj velikokrat niso imeli pri hiši niti hrane. Umrl je zelo mlad – že pri 42 letih.

In sedaj še fotopotep po razstavi v Cankarjevem domu: 

V Cankarjevem domu najprej opazimo polico z njegovimi najbolj znanimi deli. Med njimi tudi Črtice, v katerih je njegova najbolj znana zgodba: Pehar suhih hrušk. Med mladinska dela spadajo še Bobi (1909), Peter Klepec (1917) in Na peči (1876–1918). V Cankarjevem domu najprej opazimo polico z njegovimi najbolj znanimi deli. Med njimi tudi Črtice, v katerih je njegova najbolj znana zgodba: Pehar suhih hrušk. Med mladinska dela spadajo še Bobi (1909), Peter Klepec (1917) in Na peči (1876–1918).

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, je o razstavi Ivan Cankar in Evropa – Med Shakespearom in Kafko, dejala: "Razstava je osrednji dogodek razmisleka o pomenu Cankarjevega dela danes tako v okvirih slovenske kot evropske literature. Idejno jo je zasnoval akademik dr. Janko Kos, osrednje ime slovenske primerjalne književnosti. Prav primerjalna književnost, ki literaturo raziskuje na podlagi najrazličnejših primerjav in vplivov, tudi zunajliterarnih, je namreč tista veda, ki nam lahko pomaga pri razumevanju pisateljev in njihovih del v kontekstu prostora in časa, v katerem so živeli in ustvarjali, ki seveda – razen kadar gre za sodobnike – ni več naš čas. Tudi Cankarjev čas ni naš, naš pogled nanj je pogled v preteklost, ki pa jo presojamo skozi izkustvo lastne sedanjosti."

Tudi razstava v Cankarjevem domu ima zelo zanimivo postavitev in osvetljavo. Zraven zelo preglednih kronoloških zapisov o življenju in delu Ivana Cankarja so na ogled tudi odlomki iz gledaliških predstav, ki so nastale na podlagi njegovih literarnih del. Tudi razstava v Cankarjevem domu ima zelo zanimivo postavitev in osvetljavo. Zraven zelo preglednih kronoloških zapisov o življenju in delu Ivana Cankarja so na ogled tudi odlomki iz gledaliških predstav, ki so nastale na podlagi njegovih literarnih del.

Ivan Cankar je bil v svojih delih zelo kritičen do takratne družbe. Bil je namreč zelo dober opazovalec družbenega sistema, da vse to napišeš v zgodbi in jo javno izdaš, pa si moral biti za takratni čas izjemno pogumen. Ivan Cankar je bil v svojih delih zelo kritičen do takratne družbe. Bil je namreč zelo dober opazovalec družbenega sistema, da vse to napišeš v zgodbi in jo javno izdaš, pa si moral biti za takratni čas izjemno pogumen.

Janko Kos: "Zamisel za razstavo, ki naj postavi Cankarja v evropski kontekst, je nastala iz prepričanja, da je treba ustvarjalnost osrednjega slovenskega pisatelja in dramatika videti v povezavah z duhovno kulturo in literarno umetnostjo Evrope. Tako bi bila vidnejša tudi njegova slovenska izvirnost. Za to se ponujata dve možnosti, ki sta postali ključni tudi pri zasnovi razstave."  

Zraven citatov na steni lahko ob pomoči razsvetljave vidite tudi nekaj njegovih portretov, ki so se pojavljali v javnih glasilih, platnicah njegovih del in podobno. Zraven citatov na steni lahko ob pomoči razsvetljave vidite tudi nekaj njegovih portretov, ki so se pojavljali v javnih glasilih, platnicah njegovih del in podobno.

Ivan Cankar, ki pokaže tudi jeziček. Takšen precej velika lesen kip, portret Ivana Cankarja, ki odpira usta in kdaj pa kdaj pokaže jeziček, vas bo pričakala takoj ob vhodu v razstavo v Cankarjevem domu. Ivan Cankar, ki pokaže tudi jeziček. Takšen precej velika lesen kip, portret Ivana Cankarja, ki odpira usta in kdaj pa kdaj pokaže jeziček, vas bo pričakala takoj ob vhodu v razstavo v Cankarjevem domu.

Kronološki zapis njegovih del in življenja. Deloval je predvsem v Ljubljani, Pulju in na Dunaju. Živel je pa nekaj časa tudi v Sarajevu. Kronološki zapis njegovih del in življenja. Deloval je predvsem v Ljubljani, Pulju in na Dunaju. Živel je pa nekaj časa tudi v Sarajevu.  

Tudi fotografije iz gledaliških predstav so na ogled. Tudi fotografije iz gledaliških predstav so na ogled.

Leseni kip, prav tako njegov portret. Tukaj pa Ivan Cankar zraven tega, da hudomušno pokaže jeziček, tudi pomiga z ušesi. Leseni kip, prav tako njegov portret. Tukaj pa Ivan Cankar zraven tega, da hudomušno pokaže jeziček, tudi pomiga z ušesi.

Koliko njegovih del ste prebrali? Zagotovo vam jih je predlagala profesorica slovenskega jezika in književnosti, kajne? Ivan Cankar je namreč že vrsto let vključen v obvezni učni načrt, saj je izjemno pomemben književnik, ki je močno zaznamoval družbeno kritiko v Sloveniji. Koliko njegovih del ste prebrali? Zagotovo vam jih je predlagala profesorica slovenskega jezika in književnosti, kajne? Ivan Cankar je namreč že vrsto let vključen v obvezni učni načrt, saj je izjemno pomemben književnik, ki je močno zaznamoval družbeno kritiko v Sloveniji.

Še več njegovih del in fotografij iz gledaliških predstav. Še več njegovih del in fotografij iz gledaliških predstav.

Striženja z ušesi se najbolj razveselijo ravno otroci. Striženja z ušesi se najbolj razveselijo ravno otroci.

Besedilo in foto: Tanja Mojzer