Kako dobro poznate šimpanze?

10. 3. 2018

V Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani je bil predpremierno predvajan najbolj opevani dokumentarec leta – Jane, ki si ga boste lahko ogledali tudi vi, in sicer na priljubljenem programu National Geographic. Rezervirajte si termin: 18. marec ob 21.55. Film je namenjen vsem generacijam, seveda tudi vam, dragi otroci, saj govori o znanstvenici, ki je svoje življenje posvetila raziskovanju šimpanzov v Afriki.

Film je poseben v tem, ker govori o znanstvenici, ki je svetu prispevala zelo dragocena zgodovinska odkritja o življenju šimpanzov. Filmski vizionar Brett Morgen je v dokumentarcu uporabil očarljive, še nikoli predvajane posnetke te legendarne naravovarstvenice Jane Gooddall in njenega revolucionarnega proučevanja šimpanzov. Na predpremieri v Prirodoslovnem muzeju sta bila tudi prof. dr. Marina Dermastia in prof. dr. Boris Kryštufek, člana uredniškega odbora revije National Geographic Slovenija.

Tako blizu so znanstvenici Jane Gooddall prišli šimpanzi. Jane je sicer britanska primatologinja, etologinja in antropologinja, ki je v Afriki ustanovila tudi pomemben študentski tabor za proučevanje šimpanzov. Tako blizu so znanstvenici Jane Gooddall prišli šimpanzi. Jane je sicer britanska primatologinja, etologinja in antropologinja, ki je v Afriki ustanovila tudi pomemben študentski tabor za proučevanje šimpanzov.

Film nam približa Jane Goodall kot znanstvenico, pa tudi kot žensko, ki išče ravnovesje med zakonom, materinstvom in svojimi življenjskimi sanjami. Jane v bistvu razlaga svojo zgodbo, sedaj ko ima že 83 let in se spominja svojih mladostnejših let, ko je bila popolnoma predana raziskovanju življenja šimpanzov. Jane razlaga zgodbo, ki je prepredena s posnetki iz njenega najdejavnejšega znanstvenoraziskovalnega dela. 

»Ženske smo od moških drugačne v več smislih, tudi v načinu razmišljanja. Imamo več intuicije, več čustev. Ravno zaradi tega se je Jane lahko kot opazovalka in raziskovalka približala šimpanzom tako, kot se je. S svojo energijo in intuicijo se jim je približala bolj, kot si je mislila, in ugotovila, da so nam šimpanzi podobni bolj, kot smo pripravljeni verjeti. V dobrem in slabem. Jane, Dian Fossey, ki je proučevala gorile, in Birutė Galdikas, ki je proučevala orangutane, sestavljajo t. i. skupino »trimatov. Vsaka od teh žensk je posebna in vsaka ima svojo zgodbo. Vse pa so imele tisto ključno intuicijo, da so se lahko približale tako veličastnim živalim in potem tega naučile tudi kolege moške.«

Prof. dr. Marina Dermastia, doktorica bioloških znanosti, redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana ter znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani.

Prof. dr. Marina Dermastia, doktorica bioloških znanosti, redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana ter znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani, je tako nagovorila zbrane pred filmom Jane. Prof. dr. Marina Dermastia, doktorica bioloških znanosti, redna profesorica na Univerzi v Ljubljani in na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana ter znanstvena svetnica na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani, je tako nagovorila zbrane pred filmom Jane.

"Vesel sem, da dokumentarec, ki velja za vrhunec filmskega ustvarjanja, gledamo ravno tukaj, v najstarejši slovenski kulturni in znanstveni instituciji, ki izvira iz Deželnega muzeja, ustanovljenega leta 1821. Jane je oseba, ki uživa mednarodno slavo. Že Aristotel je opazil, da so opice po notranji zgradbi enake človeku. Za njim so opice in človeka raziskovali še mnogi, recimo: Charles Darwin, Simon Conway Morris, Yuval Noah Harari in Gerald Becker, ki je celo trdil, da si človek ne zasluži lastnega rodu – Homo, temveč da sodimo v skupni rod šimpanzov."

Prof. dr. Boris Kryštufek, dr. bioloških znanosti, redni profesor, muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

Po mnenju prof. dr. Borisa Kryštufka je sporočilo filma Jane: "Znanost danes pogosto molči, ne glede na to, da se zaveda etičnih problemov. Znanost bi morala prva spregovoriti in opozoriti, kot je to storila Jane. Ukrepati moramo vsi."Po mnenju prof. dr. Borisa Kryštufka je sporočilo filma Jane: "Znanost danes pogosto molči, ne glede na to, da se zaveda etičnih problemov. Znanost bi morala prva spregovoriti in opozoriti, kot je to storila Jane. Ukrepati moramo vsi."

Proučevanje šimpanzov je zgodovinskega pomena, predvsem zato, ker so predniki homo sapiensa. Z njimi imamo namreč skupne mnoge vedenjske, intelektualne in tudi telesne značilnosti. Proučevanje šimpanzov je zgodovinskega pomena, predvsem zato, ker so predniki homo sapiensa. Z njimi imamo namreč skupne mnoge vedenjske, intelektualne in tudi telesne značilnosti.

Kot rečeno, si boste film lahko ogledali tudi vi - 18. marca ob 21.55 na televizijskem programu National Geographic. Po vsem svetu ga bodo predvajali v 172 državah in 43 jezikih. Kot rečeno, si boste film lahko ogledali tudi vi - 18. marca ob 21.55 na televizijskem programu National Geographic. Po vsem svetu ga bodo predvajali v 172 državah in 43 jezikih. 

Iz več kot sto ur še nikoli predvajanih videov, posnetih v tanzanijskem narodnem parku Gombe v 1960, je nagrajeni režiser Brett Morgen (“Kurt Cobain: Montaža pekla”, “The Kid Stays in the Picture”) v dokumentarec strnil zgodbo o Jane Goodall, mladi neizkušeni ženski, ki je z raziskavo o šimpanzih zamajala splošna dognanja v pretežno moškem znanstvenem svetu svojega časa in povzročila revolucijo v razumevanju narave.

Film se začne leta 1960 v porečju reke Gombe, ko se Jane Goodall, 26-letna Britanka, ki jo žene zgolj ljubezen do živali, odpravi na prvo raziskovalno odpravo, da bi proučevala šimpanze. S potrpežljivostjo si pridobi zaupanje živali in kmalu polni naslovnice z odkritji, da so šimpanzi izjemno inteligentna družbena bitja, ki za nabiranje hrane uporabljajo orodje. Ko leta 1964 National Geographic pošlje privlačnega nizozemskega snemalca Huga van Lawicka, da bi dokumentiral njeno delo, se z Jane kmalu zaljubita. Toda idilo para ogrožajo poklicne dolžnosti, izbruhi otroške paralize in nasilje med šimpanzi.

Čeprav smo o delu Godallove s šimpanzi veliko izvedeli iz filma in knjig, ne vemo veliko o Jane kot o ženski. Zdaj, ko Jane proučuje šimpanze, mi proučujemo Jane. Spremljamo intimne trenutke, ko se zaljubi in skuša najti ravnotežje med zakonom, materinstvom in svojimi življenjskimi sanjami.

 Še nekaj misli same Jane Goodall, ki je še vedno živa in ustvarjalcev filma: 

“Ko sem prvič gledala film, sem občutila neverjetno nostalgijo. Tam je bilo nekaj zelo neposrednega, resničnega in ukročenega,” je povedala dr. Jane Goodall, dobitnica reda britanskega imperija, ustanoviteljica Jane Goodall Instituta in glasnica miru ZN. “JANE prikazuje, kako se je v resnici vse dogajalo. V ospredju so ljudje, posebej jaz in Hugo, ki so predstavljeni na zelo osebni ravni. Dokumentarec me je popeljal v najboljše dneve svojega življenja, kot še noben dokumentarec pred njim.”

Jane Goodall

“Predvsem me je zanimala zgodba o ženskem pridobivanju moči, še posebej v obdobju, v katerem je delala Jane. Film je večinoma ljubezenska zgodba, le da ne gre za ljubezen med moškim in žensko. Gre za ljubezen med žensko in njenim delom.”

Režiser Brett Morgen.

Film Jane so prvič predvajali na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu pred navdušenim občinstvom. Odtlej so ga predvajali na več kot 25 filmskih festivalih po vsem svetu, med drugim na BFI Londnskem filmskem festivalu, Newyorškem filmskem estivalu, Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Amsterdam, Filmskem festivalu Savannah in DOC NYC. Film so lanskega oktobra predvajali pred polno koncertno dvorano Hollywood Bowl ob spremljavi orkestra. To je bil prvi dokumentarec, ki so ga kdaj predvajali v znameniti losangeleški dvorani.

“Veliko odličnih dokumentarcev so posneli o delu in življenju Jane Goodall, toda ta na novo odkriti material je razkril tisto plat Jane, ki je doslej nismo vdeli,” pravi producent Bryan Burk. “S pomočjo posnetkov smo predstavili njena zgodnja potovanja v Afriko, njene prve stike s šimpanzi in tudi zasebno življenje, torej bodočo legendo na začetku njene poti.”

Ker pa smo že bili v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, prilagamo še nekaj fotografij iz njihove stalne zbirke!

Okostje jamskega medveda. Okostje jamskega medveda.

Različni zobje pri različnih živalih. Različni zobje pri različnih živalih.

Prirodoslovni muzej Slovenije je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja. Ustanovljen je bil leta 1821 kot Deželni muzej. Ob ustanovitvi je avstrijska vlada muzeju odstopila zbirko knjig in mineralov Žige Zoisa, pridobili pa so tudi zbirki žuželk Ferdinanda Schmidta ter polžjih hišic grofa Hohenwarta. Poleg muzejske dejavnosti se inštitucija ukvarja tudi z raziskavami, usmerjenimi predvsem v spoznavanje slovenske naravne dediščine. V njem najdete različne naravoslovne izdelke iz različnih obdobij. Prirodoslovni muzej Slovenije je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja. Ustanovljen je bil leta 1821 kot Deželni muzej. Ob ustanovitvi je avstrijska vlada muzeju odstopila zbirko knjig in mineralov Žige Zoisa, pridobili pa so tudi zbirki žuželk Ferdinanda Schmidta ter polžjih hišic grofa Hohenwarta. Poleg muzejske dejavnosti se inštitucija ukvarja tudi z raziskavami, usmerjenimi predvsem v spoznavanje slovenske naravne dediščine. V njem najdete različne naravoslovne izdelke iz različnih obdobij.

T. M.

Foto: Sašo Radej in Tanja Mojzer

SLONTASTIČEN POZOR!

9. del angleške šole, ki jo imamo na Bansijevi spletni strani že četrto sezono, je tukaj! Na voljo bo do ponedeljka, 19. novembra, do 7. ure.