Pišimo iz izkušenj!

24. 1. 2018 - A kaj, če jih nimamo?

Najpomembnejši nasvet, ki ga lahko dobite o pisanju, je zelo kratek: »Piši iz izkušenj!« Pogosto se zgodi, da nekdo, v želji, da bi očaral bralce, ugrizne v tematiko, ki je ne pozna, in že po nekaj vrsticah ’ustreli kakšnega kozla’. Zato velja vedno pisati le o tistem, kar razumemo, obvladamo in znamo izraziti.

Toda pisanje spisov je namenjeno osnovnošolcem in od osemletnika ali desetletnika prav pretresljivih življenjskih izkušenj običajno ne pričakujemo, kajne? Brez skrbi, tudi avtorji znanstvene fantastike niso poleteli na druge planete, da bi bolj verodostojno opisali, kaj se je zgodilo tam. So pa uporabili druge trike, ki jih predstavljam v nadaljevanju.

(Jules Verne je svoja fantastična dela naslanjal na sodobna znanstvena dognanja)

1. Preslikaj doživetje na drugo prizorišče

Recimo, da želimo opisati občutke dirkača formule ena. V osnovni šoli za tovrstne izkušnje žal ni veliko časa in priložnosti, zato bo treba za prepričljiv opis prizora dirkača za volanom vsaj malo pogoljufati.

Smo se kdaj vozili pri veliki hitrosti, ko se je avto začel že malo tresti? Smo med vožnjo kdaj opazili, da se na vetrobransko steklo lepijo mušice in druga packarija? Smo bili morda celo udeleženi v prometni nesreči? Ali pa smo odigrali igrico simulacije vožnje s formulo ena, kar je gotovo veliko bolje od preprostega ugibanja?

Poskusimo svoja opažanja uporabiti za čim boljšo predstavitev prizora, ki ga pišemo. Morda tehnične podrobnosti niti niso tako pomembne. Morda bo za zgodbo bolje, če se posvetimo predvsem občutkom voznika, ki je junak zgodbe. Ga je strah? Ga kaj skrbi? Mu misli nenehno uhajajo z dirkalne steze kam drugam? Je preveč samozavesten? Jezen? Predrzen in nevaren drugim?

Vsak prizor, ki ga želimo predstaviti bralcem, mora imeti svoj namen. Če si želimo opozoriti na nevarnost hitre vožnje ob hkratnem pomanjkanju spanca, najbrž niti pomembno ali ima dirkalnik šest ali sedem ali osem prestav. Če se na dirkalnike spoznamo, lahko takšno tehnično podrobnost vključimo in s tem dodamo ščepec prepričljivosti, ni pa to nujno.

Težava je le, če napišemo nekaj, kar ni res, in nas bralec potem takoj razkrinka. Omenil sem že nekaj primerov površnega znanja naravoslovja, ko so imele hobotnice le šest lovk, pajki so postali žuželke in podlasice glodalci. Če takega znanja nimamo, pač tak podatek poiščemo ali ga izpustimo. Torej - držimo se tistega, kar poznamo.

Ali konkretno: formule ena sicer ne zna voziti noben osnovnošolec v Sloveniji (priznam, nisem preveril, morda vendarle obstaja kakšna izjema), je pa gotovo že vsak izkusil hrup, prah, hitrost in strah. Držimo se tega in bogatimo zgodbo s tistim, kar imamo (verjemite, tega imamo veliko), ne pa, da hlastamo za tistim, česar nimamo.

2. Uporabi izkušnje nekoga drugega

Skoraj vsak med nami pozna kakšnega zares dobrega pripovedovalca, morda celo več. Če malce premislimo o razlogih, ki jih delajo dobre in všečne pripovednike, je verjetno na prvem mestu poznavanje tematike, o kateri govorijo. Celo, če je ne poznajo zares dobro, se je lotevajo s takšno samozavestjo in toliko strasti, da nas znajo dobesedno posrkati v svojo pripoved.

Učimo se od njih. Če bomo znali pozorno prisluhniti, bomo kaj kmalu ugotovili, da je skoraj vsak v nečem dober. Morda je mami bolj molčeče sorte, a se ji jezik razveže ob obnovi modne revije. Dedku se oči orosijo ob spominu na svojega psa, sosed je nekoč treniral košarko, prodajalka za vogalom je nenavadno spretna v matematiki ...

Ne le, da se zna vsak med njimi dobro vživeti v njemu ali njej ljubo snov, od vsakega se lahko z malo truda naučimo preslikati žar, s katero se te snovi loteva. Izkoristimo torej tuje znanje in tuje izkušnje, da obogatimo svoje zgodbe! Kaj menite, ali se mora igralec, ki v filmu igra morilca, tudi v resnici nasilno vesti? Ali pa je dovolj, če si o vedenju morilcev ustvari sliko iz prebranih člankov, knjig, gledaliških predstav in izkušenj drugih igralcev (ki prav tako niso nikogar umorili).

(Shakespeare je kljub občasnim hudim geografskim napakam ustvaril nesmrtna dela)

 3. Odprimo oči in ušesa in predvsem razmišljajmo

Če želimo uporabiti tuje izkušnje, niti ni treba, da tistega, ki izkušnje ima, osebno poznamo. Omenil sem že, da lahko posežemo tudi po knjigah in filmih. Marsikaj bomo opazili že, če bomo hodili naokrog odprtih uči in ušes. Se je v trgovini odvil zanimiv prepir med družinskimi člani? Smo na avtobusni postaji opazili nepričakovano stisko starejše gospe? Je v čakalnici pri zdravniku nekdo pozabil pomemben dokument?

Vse to je lahko izhodišče za zanimivo zgodbo. Saj sploh ni treba, da se držimo vseh dejstev, uporabimo le tista, ki so za zanimivo pripoved nujno potrebna.

Če ne vemo, zakaj so se pravzaprav v trgovini skregali, si poskušajmo izmisliti. Pri tem uporabimo vedenje o prepirih, v katerih smo bili udeleženi, in iz vseh skupaj sestavimo enega dobrega, okrog katerega spletemo dobro zgodbo. Če smo pri zgodbi že malo omejeni (na primer, učiteljica nam je že določila naslov v slogu ’Moja pot v šolo’), lahko prepir morda vseeno vpletemo.

Ali pa vključimo stisko tiste gospe s postaje in tako pojasnimo, zakaj je pot v šolo vedno tako težka in neprimerljivo zahtevnejša od poti iz šole. Ali pa se spomnimo na tisti izgubljeni dokument in si poskušajmo predstavljati, kaj vse gre lahko narobe nekomu, ki je dokument pozabil, a ga sedaj zares nujno potrebuje.

Pisati iz izkušenj je dragoceno in z leti, ko se bodo izkušnje nabirale, bo ne le vse lažje pisati, ampak bo tudi pisanje boljše. Sčasoma bomo namreč ustvarili lastno govorico, ki bo naša besedila delala posebna in zato zanimiva. Toda če potrebnih izkušenj nimamo, se vseeno ne predajmo. Kot je rekel nekdanji šahovski prvak Robert Fischer: »Res se učimo na napakah, a jaz se najraje na napakah drugih.«

Uporabil sem ilustraciji, ki sta v javni lasti.

Vira:

http://artyoushouldknow.canalblog.com/archives/2018/01/15/36051838.html

http://slikanice.blogspot.com/2015/07/jules-verne-potovanje-v-sredisce-zemlje.html

Napisal Tomo Kočar, pisatej in publicist

SLONTASTIČEN POZOR!

1. del angleške sezone, ki jo imamo na Bansijevi spletni strani že četrto sezono je tukaj! Na voljo bo do ponedeljka, 24. septembra do 7. ure.