Fige, joj, kako ste slastne!

2. 9. 2017

Fige - sočen in izjemno zdrav sadež, ki raste na drevesu z velikimi listi predvsem v obmorskih krajih, je v kulinariki izjemno cenjen sadež. Če niste poskusili še svežih, ste pa zagotovo suhe fige, ki so pri nas priljubljene še posebej pozimi v sadnih kruhih in kolačih, ki so na mizi v decembrskih praznikih. 

Fige vsebujejo veliko kalcija, železa in kalija, ter zelo malo maščob. Sveže fige imajo zelo malo kalorij, kar štirikrat manj kot posušene, saj vsebujejo nekje do 15 odstotkov sladkorja. Zato so primerne za vse tiste, ki uživajo pretežno dietno hrano. Posušene fige vsebujejo tudi do 60 odstotkov sladkorjev in imajo nekoliko manj vitaminov kot sveže. Sicer oboje poleg navedenih mineralov vsebujejo tudi veliko magnezija in fosforja, bogate pa so tudi z encimi in vlakninami, ki uravnavajo prebavo ter delujejo pomirjevalno. Sicer so fige zelo hitro pokvarljive, zato jih največkrat najdemo kar posušene, take pa lahko jemo skozi vse leto. Iz njih se kuhajo marmelade, pripravljajo džemi, sokovi, seveda pa tudi slaščice. Suhe fige so odlične zraven kosmičev, v jogurih in sadnih kruhih v času božiča in novega leta. Fige vsebujejo veliko kalcija, železa in kalija, ter zelo malo maščob. Sveže fige imajo zelo malo kalorij, kar štirikrat manj kot posušene, saj vsebujejo nekje do 15 odstotkov sladkorja. Zato so primerne za vse tiste, ki uživajo pretežno dietno hrano. Posušene fige vsebujejo tudi do 60 odstotkov sladkorjev in imajo nekoliko manj vitaminov kot sveže. Sicer oboje poleg navedenih mineralov vsebujejo tudi veliko magnezija in fosforja, bogate pa so tudi z encimi in vlakninami, ki uravnavajo prebavo ter delujejo pomirjevalno. Sicer so fige zelo hitro pokvarljive, zato jih največkrat najdemo kar posušene, take pa lahko jemo skozi vse leto. Iz njih se kuhajo marmelade, pripravljajo džemi, sokovi, seveda pa tudi slaščice. Suhe fige so odlične zraven kosmičev, v jogurih in sadnih kruhih v času božiča in novega leta. 

 Obstaja več kot 150 različnih vrst fig, ki se razlikujejo tako po barvi kot po teksturi. Pri nas je najpogostejša sorta z zeleno lupino in rdečkasto sredico. Rastejo predvsem na primorskem, čeprav uspevajo tudi drugod po Sloveniji. Obstaja več kot 150 različnih vrst fig, ki se razlikujejo tako po barvi kot po teksturi. Pri nas je najpogostejša sorta z zeleno lupino in rdečkasto sredico. Rastejo predvsem na primorskem, čeprav uspevajo tudi drugod po Sloveniji.

Fige pospešujejo presnovo, urejajo prebavo in odpravljajo zaprtje, čistijo sečne poti ter koristijo jetrom in žolčniku. Njihova vključitev v prehrano se priporoča tudi pri previsokem krvnem tlaku ter notranjih vnetjih, zaradi visoke vsebnosti kalcija pa pomagajo tudi pri težavah s kostmi. Dovolj je že pest fig na dan, saj s posušenimi, razadi velike vsebnosti sladkorjev, ne velja pretiravati. Fige pospešujejo presnovo, urejajo prebavo in odpravljajo zaprtje, čistijo sečne poti ter koristijo jetrom in žolčniku. Njihova vključitev v prehrano se priporoča tudi pri previsokem krvnem tlaku ter notranjih vnetjih, zaradi visoke vsebnosti kalcija pa pomagajo tudi pri težavah s kostmi. Dovolj je že pest fig na dan, saj s posušenimi, razadi velike vsebnosti sladkorjev, ne velja pretiravati. 

Figa je sicer srednje velik grm ali drevo, ki zraste tudi do 10 metrov. Listi so podobni listom vinske trte, zrastejo pa okrogli sadeži s celim spektrom barv – od zelene do temno vijolične barve.  Fige so zelo občutljive in hitro pokvarljive, zato moramo sveže vedno shranjevati v hladilniku. Hitro namreč postanejo kisle oziroma na visoki temperaturi "zavrejo" (lahko že v roku dveh ur). Ker so tako občutljive, jih večinoma sušijo naravno na soncu, pa tudi umetno v sušilnicah. Fige sodijo med vrhunske kulinarične specialitete, odlično se pripravijo zraven mesa (npr. purana v času martnovega), v kompotih in sploh vseh sladkih jedeh. So tudi izvrstna sestavina presnih sladic. Figa je sicer srednje velik grm ali drevo, ki zraste tudi do 10 metrov. Listi so podobni listom vinske trte, zrastejo pa okrogli sadeži s celim spektrom barv – od zelene do temno vijolične barve. Fige so zelo občutljive in hitro pokvarljive, zato moramo sveže vedno shranjevati v hladilniku. Hitro namreč postanejo kisle oziroma na visoki temperaturi "zavrejo" (lahko že v roku dveh ur). Ker so tako občutljive, jih večinoma sušijo naravno na soncu, pa tudi umetno v sušilnicah. Fige sodijo med vrhunske kulinarične specialitete, odlično se pripravijo zraven mesa (npr. purana v času martnovega), v kompotih in sploh vseh sladkih jedeh. So tudi izvrstna sestavina presnih sladic.

V Sloveniji so zelo pogoste temno vijolične, pa tudi zelene fige. Sveže so zelo sladke, a še vedno veliko manj kot posušene. V Sloveniji so zelo pogoste temno vijolične, pa tudi zelene fige. Sveže so zelo sladke, a še vedno veliko manj kot posušene.

Tukaj vidimo suhe fige. Že od nekdaj veljajo za specialiteto. Tudi ko še niso poznali toliko različnih sladic, bonbonov in ostalih sladkarij, so suhe fige veljale za sladko presenečenje in prestiž. Tukaj vidimo suhe fige. Že od nekdaj veljajo za specialiteto. Tudi ko še niso poznali toliko različnih sladic, bonbonov in ostalih sladkarij, so suhe fige veljale za sladko presenečenje in prestiž.

Na drevesu rade popokajo, zato jih je v začetnem jesenskem času potrebno opazovati in obarti kaj hitro po tem, ko dozorijo.Na drevesu rade popokajo, zato jih je v začetnem jesenskem času potrebno opazovati in obarti kaj hitro po tem, ko dozorijo.

Tanja Mojzer
Foto: Pixabay

SLONTASTIČEN POZOR!

Že tretjo sezono je tukaj tečaj angleščine samo na Bansijevi spletni strani. Vse do 4. decembra 2017. Vsak ponedeljek nov del. Čas za ogled posameznega dela je natanko en teden. 
1. del (do 25.9. do 7.00 zjutraj)