Ali vas tako učijo v šoli?

18. 7. 2017 - Kolumna učiteljice razrednega pouka

Ob devetih zjutraj se, potem ko smo otroke nahranili (včasih se mi zdi, kot da je to najpomembnejša dejavnost šole, saj je ena redkih stvari, ki otroke še zanima – kdaj bodo jedli), odpravimo proti postajališču, od koder nas bo mestni avtobus odpeljal proti središču mesta. Kulturni dan, ogled nekaterih kulturnih znamenitosti. Sprehod po mestu s postanki pri posameznih hišah, kipih, spomenikih, mostovih ...

Priprava učencev na učni sprehod po mestu je tudi zahtevala določen čas: od motivacije ter informacijske predpriprave do osveščanja o skrbi za lastno varnost ter osnovnega bontona, ki bi moral biti v petem razredu OŠ že rutina.

Očitajoči pogledi drugih potnikov so, seveda, namenjeni meni in moji kolegici. In v zraku visi vprašanje: "Ali vas tako učijo v šoli?" Včasih tudi glasno izgovorjeno, zastavljeno otrokom, v bistvu pa namenjeno meni in kolegici. Ja, seveda, v novem kurikulu je predvideno tudi učenje divjanja in preklinjanja na avtobusu. Na urniku pa v petek, drugo šolsko uro. Sarkazem mi ne bo pomagal, zato prezrem očitajoče poglede in se potrudim preostalim potnikom narediti kolikor toliko znosno vožnjo.

Na učnem sprehodu se bitka nadaljuje: otroci skačejo sem ter tja, tudi na cesto, z mizic pri lokalih jemljejo sladkor, kot da je tam zato, da si z njim postrežejo, in oni res še nikoli niso videli ali imeli, kaj šele jedli sladkorja, pritiskajo na zvonce pri vhodnih vratih v blokovska stanovanja, nespoštljivo ogovarjajo starejše ženice, ki se otovorjene z vrečkami vračajo s tržnice. Zanima jih le to, kdaj bodo jedli in kdaj bomo šli v McDonald's. Ker pa McDonald's niti slučajno ni možnost, lahko učni sprehod kar takoj končamo, saj je še tista trohica interesa padla na ničlo in samo upam še lahko, da se bomo vsi živi in zdravi vrnili v šolo.

Namenoma posplošujem, čeprav je dejstvo, da ne moremo vseh tlačiti v isti koš. A dovolj sta dva, trije takšni učenci, ki pokvarijo dan in ustvarjajo popolnoma napačno sliko.
Da se povrnem k vprašanju, izraženem v očitajočem pogledu potnikov na avtobusu – "Ali vas tako učijo v šoli?" – in odgovoru nanj.

Posredovanje znanja o krepostih, gledano z vidika vzgoje, je sizifovski posel brez upanja na uspeh, saj – kot je vedel in učil že Aristotel – golo poznavanje kreposti in govorjenje o njih še ni nikogar naredilo krepostnega.

Jožica Frigelj je učiteljica, profesorica razrednega pouka. V svoji kolumni razkriva opazke v povezavi s šolskim sistemom in odnosom učitelj-učenec-starš.Jožica Frigelj je učiteljica, profesorica razrednega pouka. V svoji kolumni razkriva opazke v povezavi s šolskim sistemom in odnosom učitelj-učenec-starš.

Učitelj postaja žrtev pluralizma, saj se je ideološki vakuum začel kaj hitro polniti z vrsto partikularističnih ideologij, ki pa nalagajo učitelju (pre)veliko breme. Kar naenkrat mora sam vedeti, kako naj dela, posredovati resnico, ki ni enopomensko definirana, vzgajati celostno, čeprav je zmešnjava vrednot popolna, in predvsem pa mora biti svoboden in avtentičen ter za svobodo oblikovati tudi svoje učence. Pod pojmom učitelj se naenkrat združujejo najrazličnejše opredelitve in vloge, vse pa merijo na neki presežek, na tisto "nekaj več", kar je nemogoče opredeliti, kaj šele doseči. Prav ta "nekaj več" naj bi učitelja oborožil za izpolnjevanje njegove temeljne naloge, izražene z zahtevo po prijaznosti šole, po ljubezni do učencev in oblikovanju svobodne osebe, pri čemer si prijazno šolo predstavlja vsak po svoje – tako učitelji kot učenci in njihovi starši.

Jožica Frigelj je učiteljica, profesorica razrednega pouka in članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.

Foto: Jožica Frigelj, osebni arhiv

SLONTASTIČEN POZOR!

Že tretjo sezono je tukaj tečaj angleščine samo na Bansijevi spletni strani. Vse do 4. decembra 2017. Vsak ponedeljek nov del. Čas za ogled posameznega dela je natanko en teden. 
5. del (do 23.10. do 7.00 zjutraj)