Še nekaj drobnih trikov malih in malo večjih mojstrov pisanja …

24. 4. 2017 - Zadnji del projekta Železni prstan

Obljubil sem, da ob zaključku branja spisov, nastalih po pravljici Železni prstan, naštejem še nekaj primerov pisanja in predlogov, kako besedila izboljšati. Drobne malenkosti so lahko včasih presenetljivo učinkovite.

Eno najosnovnejši pravil napetega in zanimivega pisanja pravi: Ne opisuj, raje pokaži!

Primer: Nekega dne sem slišal princa in njegovo ženo govoriti o moči skrivnostnega prstana. Malo kasneje je ona ostala sama in si glasno obljubila, da mu bo prstan vzela.

Namesto opisovanja se raje odločajte za prikazovanje.Namesto opisovanja se raje odločajte za prikazovanje.

Bolje:

Skrit za zaveso sem prisluškoval pogovoru.

»Ampak meni vendar lahko zaupaš,« se je princesa prilizovala soprogu.

»No, prav,« je popustil. »Toda obljubiti moraš, da nikomur ne poveš. Od tega je odvisna moja usoda, usoda moje družine in mojih prijateljev. Tudi tvoja, veš.«

»Prisežem,« je rekla resno. »Skrivnost je pri meni varna, kot bi bila zaklenjena.«

»Vse bogastvo mi je prinesel ključ. Na videz ni nič posebnega, a ima čarobno moč, da svojemu lastniku izpolni vsako željo.«

»Ključ?« je bila presenečena. »To pa kar težko verjamem. Upam, da ga imaš vsaj dobro skritega.«

»Seveda,« se je pohvalil. »Nikoli ga ne pustim samega. Varno je privezan za moj vrat.«

Kaj pravite? Če sem vsaj malo zadel, ste si prizor v drugem primeru precej bolje predstavljali, iz pogovora pa je razvidno kar nekaj značajskih potez obeh junakov zgodbe (v izvirniku je kraljeva hči po mojem po krivici prezrta, čeprav je seveda res, da pravljice nikoli niso slovele po globini likov): on je naiven, prostodušen, nepreviden, vsaj malo nagnjen k samohvali … ona pa se pokaže za prebrisano in zahrbtno še preden stori karkoli slabega.

Takšna lika sta ne le zanimivejša (zaradi napetosti med njima), ampak nato v nadaljevanju bistveno bolj prepričljiva, saj se na dogodek (krajo) odzoveta v skladu s svojima značajema. Ona izkoristi prstan, da reši sebe (to ji zlahka oprostimo) in zagode njemu (to ji zmerimo, očitno je "babnica" preprosto žleht), on pa se v lov na prstan prstan ne poda sam, temveč to pomembno nalogo zaupa edinima iskrenima prijateljema, ki ju kljub velikemu bogastvu ima (mački in psu).

Drug primer je gospodarna raba besed. To preprosto pomeni, da ne napišemo ničesar, kar ni zares pomembno za našo zgodbo. Če na primer na začetku zgodbe napišemo, da so se na nebu zbirali temni oblaki, se torej spodobi, da v zgodbi zares zapade dež. Še bolje je, če se nekaj zaplete ali razplete prav zaradi tega dežja. Morda se nekdo zaleti zaradi spolzke ceste, morda nekoga ujamejo, ker je v blatu pustil sledi, morda pride do poplave, ki celotno dogajanje dodatno zaostri …

V enem od spisov je bila tako na primer omenjena flavta, ki jo avtorica očitno vadi v resničnem življenju, pa mi je kar malo manjkalo, da ta flavta potem, na gradu, ni bila več omenjena. Čarobna moč glasbil je pogosto uporabljena v pravljicah, meni, recimo, najprej pride na pamet sloviti Lovec na podgane iz Hamelina (pri nas je ta zlovešča pravljica sicer prevedena kot Čarobna piščal):

Lovec na podgane ali Čarobna piščalLovec na podgane ali Čarobna piščal

Si predstavljate, koliko bralcev bi reklo: »Aha!«, ko bi služabnik na gradu s piščaljo prebudil fanta, ta pa bi zalotil tatinsko ženo? Vsaka malenkost je lahko dragocena za nadaljevanje zgodbe. In obratno. Kakšen smisel ima omenjati flavto, če ta nima niti najmanjše zveze z zapletom?

Tretji nasvet pa je na prvi pogled v nasprotju s prejšnjim – ne pozabite na podrobnosti. Že v prvem delu tele kratke nadaljevanke o sodobni različici Železnega prstana sem omenil, da je nekdo pobegnil iz ječe. Da bo tak prizor dosegel omembe vreden učinek pri bralcu, moramo povedati malo več. Čeprav si vsi nekako predstavljamo, da so ječe hladne, temačne in vlažne, kratek opis ne more škoditi. Poleg tega tako prav hitro zapolnimo vrstico ali dve, kar daje pri oceni spisa vsaj na prvi pogled precej boljši vtis, kot če oddamo pretežno prazne liste.

Je bil junak v ječi okovan? Je imel družbo? Kako so z njim ravnali stražarji? Kakšno hrano so mu dali jesti, če sploh kakšno? Česa ga je bilo v ječi najbolj strah?

Namen takšnih opisov je seveda pri bralcu vzbuditi čustva, želja avtorja mora biti, da se bralec z junakom zgodbe poistoveti, da mu začne ob njegovih težavah hitreje biti srce, z njim trepeta in se veseli ob pobegu.

Grof Monte Cristo - prizor v zaporuGrof Monte Cristo - prizor v zaporu

Ko smo že pri pobegu, se vedno spomnim na enega najslovitejših pobegov v svetovni literaturi – grofa Monte Crista Alexandra Dumasa. Če te klasike še ne poznate, jo toplo priporočam, saj že v delu v zaporu beremo o velikih upih, razočaranjih, presenečenjih, preobratih … Takšne občutke bi radi v vlogi piscev tudi sami prenesli na svoje bralce!

Seveda bi se dalo še razpredati. Brez težav bi celo objavo posvetil zgolj logični zgradbi zgodbe, saj se je vse prevečkrat zgodilo, da so pomočniki v obliki živali, predmetov in še česa enostavno ’prileteli’ v zgodbo, ko si jih je posamezni avtor /avtorica zaželel. Če ne drugače, bi morali pač iz pravljic vedeti, da si je takšno pomoč najprej treba zaslužiti.

Več bi se dalo tudi povedati o notranjih občutkih pripovedovalca, ki se ob prehodu iz sedanjosti v srednji vek gotovo ne znajde takoj. Ena od mladih pisateljic je lepo napisala, da si ne želi ostati v pravljici, še najmanj pa kot služabnica, velika večina pa je šok ob prehodu vzela kar malo preveč zlahka.

Ampak ne bom več težil. Sem že dovolj. Hvala vsem, ki ste sodelovali v projektu. Do skorajšnjega svidenja, do novih nasvetov in še boljših spisov,vas torej vse skupaj lepo pozdravljam.

Uporabljeni sta bili ilustraciji v javni lasti:

Lovec na podgane, Kate Greenaway (1846-1901),

vir: https://topillustrations.wordpress.com/2012/12/10/kate-greenaway/

Grof Monte Cristo, Tony Johannot (1801-1852),

vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Edmond_Dant%C3%A8s

Tomo Kočar, pisatelj in publicist

SLONTASTIČEN POZOR!

V teh toplih dneh je kolesarjenje neizogibno, kajne?

Bansi poklanja kar 5 kolesarskih čelad za vašo varno vožnjo!