Kdo se boji šolskih spisov?

13. 2. 2017 - 1. del nove rubrike Napiši spis

V šoli moramo skozi kopico preizkušenj in šolski spisi so vsekakor poglavje zase. Nekaterim ležijo, ker se vsaj za pisanje spisov ni treba učiti, drugi bi se jim najraje izognili, saj nikakor ne najdejo načina, kako se spopasti z njimi. 

Tule je nekaj nasvetov nekdanjega šolarja, ki se je šolskih spisov vedno veselil, saj se mu je pisanje zdelo preprosto, zabavno in si je z njim ne nazadnje tudi popravil marsikateri spodrsljaj pri učenju slovničnih pravil ali življenjepisov književnikov.

Kako napisati spis?Kako napisati spis?

1. Vsak spis (pa tudi knjiga, pesem, film, predstava …) ima uvod, jedro in zaključek. Vem, ne sliši se posebej izvirno, a bistvo je v razumevanju:

- Uvod je namenjen predstavitvi prizorišča (kraj, čas, kakšne posebne razmere, ki bodo vplivale na zgodbo) in glavnih likov. V uvodu nakažemo osnovni problem zgodbe. Naj bo kratek, zanimiv, udaren. Na primer: Nekoč sta živela kralj in kraljica, ki sta si nadvse želela otrok, a je bilo vse zaman.
- V jedru se nakazani problem razrešuje in ob tem se morda pojavljajo nove težave. Na primer: Kmalu po rojstvu hčere, ki je bila bela kot sneg, imela rdeča lica kot kri in lase črne kot oglje, pa je mati hudo zbolela in umrla. Kralj se je čez nekaj časa spet poročil, a njegova nova žena je imela kljub lepemu obrazu zlobno srce.

Jedro je seveda najobsežnejši del zgodbe, ki nam daje možnost uvajanja novih oseb, zapletanje in razpletanja odnosov, menjave časa, kraja, zornega kota provedovanja in sploh priložnost za razkazovanje pripovedovalčevega jezikovnega mojstrstva. Lahko se celo zgodi, da avtorja zgodba tako 'zapelje', da mora uvod kasneje napisati na novo.

- Zaključek je namenjen razpletu poglavitnega problema v zgodbi (v dobrih zgodbah je problemov običajno več in prav vsi morajo biti razrešeni), če pa je do tega že prišlo v jedru, lahko potešimo radovednost bralcev s kratkim opisom nadaljnjih usod poglavitnih likov iz zgodbe. Na primer: Srečno sta živela do konca svojih dni.

Kadar pišeš srhljivko, pomaga takšna slika.Kadar pišeš srhljivko, pomaga takšna slika.

2. Dobre spise od povprečnih loči tudi pripovedovalski slog. Tu ni zelo trdnih pravil, saj določenemu piscu bolj ustrezajo kratki, jedrnati stavki, drugi zna s spretno uporabo pridevnikov bolje naslikati prizorišče, tretji je duhovit in obrne na hec prav vsako situacijo, …

Poleg tega je pri ocenjevanju spisov vedno v igri tudi osebni okus bralca (tršice). Ene uživajo v lepo okrašenih baročnih stavkih, ki se vijejo kot jare kače, druge takšno pisanje takoj označijo za nakladanje, je pa zelo verjetno, da bo kakovostno pisanje znal prepoznati vsak bralec, tudi če mu slog pripovedovalca ni ravno najbolj pri srcu.

Poiščite torej svoj slog in ga ustrezno uporabite. Če imate bogat besedni zaklad, naj ne bo v vsaki vrstici uporabljena zveza je rekel, če imate smisel za ustvarjanje in sproščanje napetosti, se poigravajte z dolžino stavkov, če o določeni snovi veliko veste, poskusite spretno vplesti svoje (morda znanstveno, zgodovinsko, kuharsko ali kakšno drugo) znanje v zgodbo samo. Ta slog bo seveda prilagojen naslovu in drugačen pri Moja najljubša igrača kot pri Zakaj so moja jutra prava norišnica? ali Ko bom velik.

3. Bodite izvirni. Že iz prve točke zgoraj bi moralo biti jasno, da mora imeti vsak spis rep in glavo, a kljub temu je za nadpovprečno oceno zaželjeno vnesti element presenečenja. To je lahko na primer zorni kot. Kako bi bilo brati Sneguljčico, pisano iz zornega kota čarovnice? Ali pa slog. Bi se dalo katerega od zgoraj predlaganih naslovov zapisati v slogu kriminalke ali športnega komentarja? Tudi provokativnost lahko prinese zanimive učinke. Na primer naslov z ekološko tematiko in pripoved, kot bi prihaja iz ust pohlepnega tovarnarja.

4. Bodite pošteni. Če o določenem področju ne veste dovolj, se mu raje izognite, ali pa se lotite le tistega dela problema, ki ste mu kos. Tako se je dobro ob pomanjkljivem znanju naravoslovja izogibati podrobnostim, kot so stavki v stilu: Hobotnica je pretegnila vseh svojih šest lovk. (Hobotnice imajo osem lovk, torej bi bilo bolje napisati Hobotnica je pretegnila vse svoje lovke. ali pa preveriti dejstva na spletu ali v enciklopediji) ali Tam so živele podlasice in drugi glodavci. (Podlasice niso glodavci, ampak zveri, torej bi bilo bolj zapisati Tam so živele podlasice in druge živali.)

Članek je del nove rubrike Napiši spis, v katerem vam bo pisatelj in publicist Tomo Kočar podajal nasvete, kako se lotiti šolskih spisov, zgodb, pravljic in ostalih besedill. Vsak prispevek bo vezan na določeno tematiko, ki bo natančneje razložila, kako se lotiti pisanja in na kaj je smiselno biti pozoren. 

Beri veliko, beri z užitkom.Beri veliko, beri z užitkom.

5. Berite. Nič ni narobe z gledanjem filmov, klepetanjem po telefonu ali igranjem videoigric, a samo branje knjig, revij, stripov in druge pisane besede vam lahko da širino, ki jo potrebujete za pisanje dobro ocenjenih spisov. Branje naj bo raznoliko in kritično. Domače branje in bralna značka naj bosta le del vašega bralnega seznama. Ker je vsak človek edinstven, ima tudi edinstven bralni okus, zato vam na seznamih domačega branj in bralne značke zagovoto ne bo vse všeč. Zelo verjetno vam celo marsikaj sploh ne bo všeč.

Zato pojdite v knjižnico in preverite, katere knjige imajo najbolj oguljene hrbte, prisluhnite prijateljem, ki se pogovarjajo o svojih najljubših knjigah, iščite druga dela avtorja, katerega pisanje vam je že prišlo v roke in vas navdušilo (ali pa poiščite knjigo, po kateri je bil posnet dober film), berite bloge, kot je tale o knjigah in slikanicah za otroke, in se, zakaj pa ne, o knjigah tudi pogovarjajte.

Tako boste sčasoma postali dobri bralci in to je skoraj obvezen pogoj za dobrega pisca. Kadar namreč uživate v branju, uživate tudi v pripovedovanju in pisanje ni nič drugega kot pripoved na papirju ali zaslonu. Želim vam veliko odlično ocenjenih spisov.

Foto: Pixabay.com

Tomo Kočar, pisatelj in publicist.

SLONTASTIČEN POZOR!