Kaj s telesnim kaznovanjem?

21. 10. 2016

Nemoč starša v določenih situacijah je povsem razumljiva in sprejemljiva, ni pa sprejemljivo izražanje nemoči s silo, prisilo, nadvlado. Kako deluje telesna kazen na otroka, pojasnjuje psihoterapevtka Nevenka Podgornik.

Zakonska prepoved telesnega kaznovanja otrok odraža (ne)zrelost družbe, ki mora vsako nasilje nad otroki označiti kot nesprejemljivo in obsojanja vredno vedenje. V tem obdobju pa so se pri nas sprožale tudi dileme, ali je telesno kaznovanje otrok treba prepovedati z zakonom, vendar ne z vidika prepričanja, da smo to zmožni doseči sami, brez strahu pred sankcijami, temveč z vidika skrbi, kako se bo vzgajalo brez telesnega kaznovanja. To pomeni, da nam v nasprotju z leti strmega tehnološkega razvoja, na ravni odnosov ni uspelo napredovati in izoblikovati pristopa, ki ne bi tako zelo poškodoval otrokove osebnosti in odnosa starši-otrok, kot je vzgajanje s telesnim kaznovanjem.

Biti starš je pomembna vloga, za katero potrebujemo poleg ljubezni tudi znanje, ker nam to omogoča, da jo opravimo dobro in se pri tem tudi dobro počutimo.Biti starš je pomembna vloga, za katero potrebujemo poleg ljubezni tudi znanje, ker nam to omogoča, da jo opravimo dobro in se pri tem tudi dobro počutimo.  
Zagovarjanje 'ene vzgojne', ki v nobenem pogledu to ne more biti, preprosto pomeni tudi nepriznavanje stroke, ki si je ves ta čas prizadevala izoblikovati ustrezne vzgojne pristope, ki bi prispevali k duševnemu in telesnemu razvoju otroka, s postavljanjem odnosa starši-otrok v ospredje, pa želela odpraviti in izkoreniniti posledice, ki jim žrtev nasilnega ravnanja nikakor ne more ubežati.

Posledice se zlahka lahko odražajo tudi v odrasli dobi, ker imajo razsežnosti v prepričanjih, ki jim otrok verjame in jih ponotranji ter skladno z njimi tudi deluje, zlasti kar zadeva vrednotenja sebe ter vzpostavljanja in ohranjanja odnosov. Močno so prisotna prepričanja, kdaj si 'zaslužijo' biti sprejeti in ljubljeni, kdaj pa takšni, kot so, niso v redu in si 'zaslužijo' biti kaznovani. Z zadnjim starše opravičuje in njihova ravnanja odobrava, obenem pa prevzame krivdo nase in osvobodi starše vsakršne odgovornosti. Prav tako opravičevanje telesne kazni z nujnostjo postavljanja meja, nikakor ne vzdrži. Postavljanje meja je del dogovora, za katerega je predpogoj dober odnos, ki pa ga ni mogoče doseči že ob grožnji s telesnim kaznovanjem.

Zdravi, odgovorni in zadovoljni posamezniki so temeljni cilj družbe, ki ga lahko dosežemo ravno z ustrezno vzgojo.Zdravi, odgovorni in zadovoljni posamezniki so temeljni cilj družbe, ki ga lahko dosežemo ravno z ustrezno vzgojo.

Starši, ki vzgajajo s telesnim kaznovanjem, sledijo univerzalni behavioralni psihologiji in poskušajo na izbrani način spremeniti neustrezno otrokovo vedenje. Morda vanj verjamejo tudi zato, ker so sami bili deležni vzgoje z nasiljem, in zato ne znajo, ne vedo, kako lahko ravnajo drugače. Zato ne gre za obsojanje njih osebno, ampak za obsojanje njihovega ravnanja, ki se v primeru toleriranja ohranja za naslednje generacije. Starše je treba razumeti in podpreti v nameri, da želijo z otroki ravnati drugače.

Nemoč starša v določenih situacijah je povsem razumljiva in sprejemljiva, ni pa sprejemljivo izražanje nemoči s silo, prisilo, nadvlado. To je sporočilo, da potrebuje starš znanje za boljše ravnanje, znanje za to, da otroka vzgaja in ga pri tem osebnostno ne zaznamuje in poškoduje. Opravljati starševsko vlogo ni enostavno in ne moremo biti zanjo usposobljeni že samo s tem, ko smo postali starši. To je pomembna vloga, za katero potrebujemo poleg ljubezni tudi znanje, ker nam to omogoča, da jo opravimo dobro in se pri tem tudi dobro počutimo.

Ne gre preslišati, da se največ nasilja zgodi v družini, doma, kjer naj bi se vsi člani družine počutili najbolj varne in ljubljene, in da smo z vsako obliko tolerance zanj soodgovorni. Zakonodaja je zgolj zunanji mehanizem za uravnavanje vedenja in zaščito otrok, vendar pa sam po sebi ne more biti uspešen, ker posameznik prilagodi vedenje zaradi kazni, ki mu grozi, in ne zaradi neustreznosti samega vedenja. Družba mora razviti senzibilnost za prepoznavanje škodljivih vedenj in razvijanje ničelne tolerance do vsake oblike nasilja, in telesno kaznovanje otrok to brez dvoma je. Zdravi, odgovorni in zadovoljni posamezniki so temeljni cilj družbe, ki ga lahko dosežemo ravno z ustrezno vzgojo.

Doc. dr. Nevenka Podgornik, psihoterapevtka

www.nevenkapodgornik.si

Foto: BoBo/Z. Zivulovic

SLONTASTIČEN POZOR!

Že tretjo sezono je tukaj tečaj angleščine samo na Bansijevi spletni strani. Vse do 4. decembra 2017. Vsak ponedeljek nov del. Čas za ogled posameznega dela je natanko en teden. 
1. del (do 25.9. do 7.00 zjutraj)