Starši, pozor: debelost je grda razvada!

14. 3. 2016

Krivec za epidemijo debelosti med otroki in mladimi je velikokrat tako imenovano "debelilno" okolje. Kako preprečiti takšno okolje? Starši, vajeti in zgled so v vaših rokah. 

"Debelilno" okolje in permisivna vzgoja

Vzrokov za čezmerno težo otrok in mladostnikov je več, eden izmed njih, pravi Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je tudi "debelilno" okolje. To v praksi pomeni, da je ponudba hrane doma takšna, da hitro vnesemo v telo veliko količino kalorij, hkrati pa zaradi današnjega sedečega življenjskega sloga teh kalorij ne porabljamo. 

Tako je debelost pri otrocih v Sloveniji še vedno težava. Pediatrinja Magdalena Urbančič je pa tudi mnenja, da otroci prepogosto sami odločajo, kaj želijo jesti.

"V Sloveniji še vedno govorimo o epidemiji debelosti, ki pa se je začela umirjati,"

pravi doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš. Po podatkih Fakultete za šport so premiki na bolje med fanti večji, a je med njimi problem debelosti še vedno bolj razširjen kot pri dekletih.

Ključen dejavnik za zdrave prehranske navade je tudi oblikovanje okusa. Gabrijelčič Blenkuševa pravi, da bodo otroka okusi hrane, s katerimi se je srečal v zgodnjem otroštvu, privlačili tudi v odrasli dobi: "Zato skušajmo zagotoviti, da se bo v zgodnjem otroštvu srečeval predvsem s hrano, ki bo zmerno sladka, slana in mastna."

Sladke pijače in prigrizki zelo vplivajo na težo in presnovo otrok. Sladke pijače in prigrizki zelo vplivajo na težo in presnovo otrok.

Da otroci zaužijejo preveč "praznih" kalorij oziroma jih ne porabijo, se strinja tudi pediatrinja Magdalena Urbančič. "Poleg tega imajo otroci radi številne prigrizke in sladke pijače, prigrizki med obroki pa so preveliki in jih je preveč. Manjka pa zajtrk in če zjutraj ni zajtrka, se otrokom poruši dan." Delno je za visok odstotek predebelih otrok kriva tudi permisivna vzgoja: "Otroci sami odločajo, kaj in kdaj bodo jedli, zaradi pomanjkanja časa pa starši otroke najlažje nagradijo s hrano – najhitreje in najpreprostejše je za nagrado iti na pico, in ne na Šmarno goro ali na izlet."

Pediatrinji Magdaleni Urbančič, ki vodi Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični, kjer obravnavajo čezmerno hranjene otrok in mladostnikov do 19. leta, se zdi podatek, da se je naraščanje števila otrok s čezmerno težo umirilo, spodbuden, a je vseeno zaskrbljena: "Še pred leti nismo govorili o otrocih z ekstremno povečano težo, zdaj pa obravnavamo tudi take primere. Mislim, da se je v preteklih letih že marsikaj spremenilo, a na tem področju je še veliko dela."

Pomembno je, da se otroci v zgodnjem otroštvu navadijo na zdrave obroke, ki vsebujejo naravne okuse in čim manj sladke, slane in mastne jedi. Pomembno je, da se otroci v zgodnjem otroštvu navadijo na zdrave obroke, ki vsebujejo naravne okuse in čim manj sladke, slane in mastne jedi.

"Evolucijska razlaga debelosti pravi, da je človeški organizem narejen za gibanje, ne pasivnost, in za uživanje energijsko redke, hranilno bogate hrane. Pod temi pogoji fiziološko delujemo dobro, saj je naš organizem rezultat milijone let trajajočega prilagajanja na okolje, za katerega sta bila do druge polovice 20. stoletja značilna predvsem pomanjkanje hrane in zahtevno fizično delo. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica normalne reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah," je pojasnila Gabrijelčič Blenkuševa.

Kaj pa dednost?

Vseeno pa ne gre popolnoma spregledati dednih lastnosti, pomembna pa je tudi presnova. Prehrana v času pred nosečnostjo, v nosečnosti in med dojenjem namreč vpliva na številne presnovne dejavnike v razvoja otroka, povezana pa je tudi z zdravjem v odrasli dobi.

Debelost v otroštvu je skrb vzbujajoča tudi zato, ker predstavlja povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj, sladkorne bolezni in rakavih obolenj v prihodnje, vse več otrok pa ima tudi presnovne motnje, kot sta sladkorna bolezen tipa II in metabolni sindrom, ki so se včasih pojavljale skoraj izključno pri odraslih.

Vpliv okolja igra veliko težo

Debelost je pogosto družinski pojav. Gabrijelčič Blenkuševa opozarja, da pogosto ni kriva dedna zasnova, ampak življenjski slog celotne družine: "Naglo naraščanje debelosti pri otrocih v zadnjih 20 letih kaže na izredno pomemben vpliv okolja, ki se kaže s čezmernim uživanjem hrane, uživanjem energijsko goste hrane in nezadostno telesno dejavnostjo."

Oglaševanje - dobrote s TV-zaslonov!

Na navade otrok vpliva tudi oglaševalska industrija, zato Gabrijelčič Blenkuševa staršem svetuje, naj majhnih otrok med reklamami ne pustijo samih, saj otroci pogosto ne ločijo med reklamo in programsko vsebino. Usmerjanje pa potrebujejo tudi mladostniki: "Do določene mere nam je pred oglaševanjem visoko mastnih, sladkih in slanih živil uspelo zaščititi mlajše otroke, za sodobne načine trženja živil pa so najbolj občutljivi in ranljivi najstniki vse do 17. ali 18. leta."

Otrokom se lahko zdrava in okusna hrana predstavi kot zelo dobra. Je polna vitaminov in tudi primerno kalorična. Otrokom se lahko zdrava in okusna hrana predstavi kot zelo dobra. Je polna vitaminov in tudi primerno kalorična.

Samopodoba je rezultat podobe v ogledalu

"Nekateri se s čezmerno telesno težo soočajo neposredno, nekateri se zaprejo vase, postanejo pasivni ali celo depresivni, drugi postanejo hiperaktivni, a ne v smislu, da so bolj gibalno aktivni, ampak gre za neprimerno vedenje, jezikanje, igranje klovna v razredu oziroma posebneža, da pridobijo priljubljenost. A ti otroci so v sebi enako zlomljeni, prav tako imajo nizko samopodobo, čeprav s svojim vedenjem navzven sicer kažejo, da se ne vznemirjajo zaradi telesne teže, a se v resnici zelo obremenjujejo s težo."

Pediatrinja Urbančičeva opaža negativen vpliv čezmerne telesne teže na samopodobo in počutje.

Sicer pa: "Takoj, ko izgubijo nekaj kilogramov, začutijo, da so lahko tudi uspešni. Če v tem času dosežejo še kakšen šolski uspeh, se stvari drastično obrnejo, začnejo verjeti vase. En uspeh pa za sabo pogosto povleče drugega. S tem pridobimo bistveno zrelejšega otroka."

T. M. in Sabina Janičijević

Foto: Bor Slana/ Bobo in Srdjan Živulović/Bobo

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.