Kar učimo otroka, je prav, da se tudi sami držimo!

28. 10. 2015

Kako lahko skozi igro otroka naučimo mej? In kako otroku pokazati, da je bil nesramen do svojega prijatelja? Starši, ste pomisli tudi na to, da ste sami s svojimi mejami, načeli in zgledom najboljši učitelji?

Igra z otroki je ključnega pomena. Igra z otroki je ključnega pomena.

Kako skozi igro otroku dejansko postaviti meje? Npr. meje, da bo vedel, kdaj je npr. nesramen do sestrice ali bratca ali vrstnikov v vrtcu?

Včasih se da otrokom še pred situacijo povedati, kaj sme in česa ne. Pri tem je pomembno, da upoštevamo otrokovo starost. Če pa to ni mogoče, potem to storimo takoj ob nastali situaciji. Če je otrok nesramen do sestrice, potem počepnemo k otroku (vedno je pomembno, da se spustimo na njegovo višino), ga pogledamo v oči (lahko ga primemo tudi za rame ali roke, da ga obdržimo pri miru) in mu povemo, da je to vedenje nesprejemljivo, da se tako s sestrico ne govori in da je to opozorilo. Naslednjič ob taki situaciji bodo posledice. Če se situacija ponovi, potem se otroku pove, da je bil predhodno opozorjen, da se s sestrico tako ne pogovarja in se otroka pošlje na stol, pručko ali vnaprej določen prostor, za toliko minut kot ima let. Če otrok tam ne odsedi svojega časa, vztrajamo in ga vračamo nazaj toliko časa, da to stori. Če bi hoteli med samo igro naučiti otroka, kje so meje, se v določenih primerih ali pa po določeni starosti tudi to že da, a še posebno pri majhnih otrocih zelo težko vnaprej razložimo neko določeno situacijo. Lahko pokažemo, če vidimo koga drugega, ki stori kaj takega, ali pa dejansko, ko do same situacije pride. Tudi tukaj je pomembno, da smo vztrajni, odločni in da se tega, kar učimo otroka, tudi sami držimo.

Je pri vzgoji bolje upoštevati svoje lastne vzgibe in se ravnati po občuku (tako kot starš čuti ali je bolje upoštevati nasvete, priporočila strokovnjakov)?

Mimo sebe ne moremo in po mojem mnenju niti ne smemo. Nam pa lahko nasveti tistih, ki se na vzgojo spoznajo ali že imajo svoje izkušnje, pridejo zelo prav. Zato je pomembno, da pri svojih dejanjih in reakcijah združimo to dvoje, torej poslušamo svoje občutke, imamo v mislih nasvete strokovnjakov in upoštevamo še osebnostne lastnosti posameznega otroka. Vzgoja res ni enostavna stvar.

Kaj storiti kot starš, če je tvoja boljša polovica (eden od staršev) preveč strog do otroka?

Pri vzgoji je najpomembneje, da starša na enak način pristopata k vzgoji. Tako otrokom pošiljata enaka sporočila in otrok ni zmeden, negotov, pa tudi odnosi med staršema so boljši. O tem se je pametno pogovoriti že pri načrtovanju otroka, da se partnerja pogovorita o svojih pričakovanjih in željah. V prisotnosti otroka je ključno, da se vedno strinjata, tudi če se morda v tistem trenutku ne. Ko pa otroka ni zraven, se o tem lahko pogovorita in se uskladita. Res je pomembno, da to razrešita in potem naprej spet delujeta usklajeno. Če se nikakor ne moreta strinjati, se bo to kmalu pokazalo tudi na otroku. V tem primeru je smiselno poiskati nekoga nevtralnega, morda strokovnjaka, ki jima bo pomagal nakti skupno rešitev.

Kako otroka navajati k empatiji in dejstvu, da je treba znati čutiti, kako se tvoj vrstnik, ki ga morda pocukaš za lase, počuti?

Najbolje kar s podobno situacijo, kadar se zgodi. Ko se njemu zgodi kaj, kar ga prizadene, se mu omeni, da se lahko tako počuti tudi drugi otrok, če semu zgodi kaj podobnega. Tako bo otrok veliko lažje razumel in občutil razsežnosti svojih dejanj. Bo pa to treba najbrž večkrat ponoviti, poudariti. Povemo mu lahko tudi, kaj določena vrsta dejanja (jok) ali beseda (»av« pomeni, čeprav je res, da to tudi že sami zelo hitro ugotovijo.

Mnenite, da bi menjava vlog skozi igro pripomogla k boljšemu čutenju in razumevanju otrok? Npr. če en otrok polije drugega z vodo, da mu to prikažeš kot slabo dejanje tako, da tudi njega poliješ z vodo? Ali je ta metoda "menjave vlog" morda pekruta in povsem neustrezna?

Občasno menjava vlog morda ni slaba izbira, vendar res bolj pri nežnih zadevah. Pri vseh drugih situacijah pa ta metoda ni primerna.

Kaj pa, če je otrok preveč trmast? Ga tudi lahko skozi igro nagovorimo k boljšemu razumevanju in poslušanju?

Absolutno se ga da z besedami zapeljati v drugo situacijo, da preneha trmariti, preusmerimo pozornost. Načeloma to ni preveč težko, je pa odvisno od našega pristopa in od vsakega posameznega otroka. Napako naredimo starši, če vztrajamo v nastali težavni situaciji predolgo, se pregovarjamo z otrokom, mu skušamo razložiti vse argumente odraslih, ki jih ne razume, potem bomo težko »rešili« svet, ne da bi se končalo s še večjim trmarjenjem. Pri trmi je treba otroku enkrat povedati, da se na tak način ne bo pogovarjal z drugimi ali z nami, nato pa spremeniti temo, iti naprej. S tem mu damo vedeti, da s trmo ne bo nič dosegel in da je zadeva končana.

Se da pri otrocih vedno vse rešiti s pogovorom ali je treba kdaj tudi bolj ostro odreagirati? Npr. pustiti otroka, da neha izsiljevati pozornost ali npr. mu dati jasno vedeti, da naj počaka na čas, ko se mu bomo bolj posvetili?

So situacije, ko samo pogovor enostavno ne more rešiti težav. Otroka lahko opozorimo na nesprejemljivost njegovega vedenja s tem, da npr. privzdignemo glas. S tem prepozna, da so njegova dejanja povzročila tako reakcijo. Lahko se tudi poslužimo metode, ki sem jo že omenila, da si izberemo neki prostor, kamor otroka potem posedimo. S tem ga oddaljimo od težave, mu damo čas, da se umiri. Se pa potem z njim tudi pogovorimo. Obstaja več metod in pristopov. Veliko je odvisno od starosti otroka in od same situacije. Pri vzgoji se vse dopolnjuje in deluje vzajemno. Če imamo starši jasno postavljene meje in se jih dosledno držimo, potem je tudi poskusov izsiljevanja manj oz. jih lahko zelo hitro prekinemo, če le vztrajamo pri tem, kar smo rekli.

Za vse, ki bi potrebovali kakršno koli pomoč pri vzgoji, spodbudno besedo ali pa samo kakšno informacijo, lahko pišete na info@upaj.si oziroma obiščete spletno stran.

Špela Steblaj, socialna delavka. Špela Steblaj, socialna delavka.

Tanja Mojzer

Foto: T. M. in Špela Stebej, osebni arhiv

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k sodelovanju v nagradnem natečaju Kaj pa ti znaš?!

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. septembra 2020.