Prosim, prosim, imejmo kužka!

17. 9. 2015

Če imate otroka, ste skoraj verjetno že slišali ta stavek, to prošnjo, da bi doma imeli žival. Otroci so velikokrat pobudnik za domačo žival in v prepričevanju znajo biti zelo vztrajni. Obljubljajo vse živo, kako vestno bodo skrbeli za žival, da si bodo odgovornost delili z bratcem/sestrico, da bo žival njihova prva prioriteta in da starši z njo ne bodo imeli nobenih skrbi. A obljube znajo kmalu po prihodu živali zvodeneti.

Nekateri otroci vztrajnost prelevijo v trmo in se staršev lotijo tudi čustveno izsiljevalno, češ da so nesramni, grdi, neprijazni, celo zlobni in da jim ničesar ne privoščijo. Posebej v stiku s čustvenim izsiljevanjem starši velikokrat popustijo moledovanju in prosjačenju otrok. Biti dober starš, ne pomeni ugoditi vsaki otrokovi želji. Posebej ne, če se pogovarjamo o živali. Starši se morate zavedati, da je vsaka žival živo bitje in da njen prihod v dom pomeni odgovornost za nekaj let ali dobro desetletje. Žival ni igrača, ki jo kupiš ali brezplačno dvigneš v zavetišču, nato pa jo zavržeš, če je bivanje z njo prenaporno.

Živeti z živalmi, jih imeti v svojem domu, je zares enkratna izkušnja. Živali dajo veliko, naučijo človeka skrbnosti in topline. A imeti žival je tudi zahtevno delo, vestnost in odgovornost. Če že imate žival v domu, potem veste, da katera koli hišna žival zahteva skrbnost. Če živali nimate, pa razmišljate o njej, potem je dobrodošlo, da v tem razmisleku sodeluje vsa družina.
Tokrat Kranjčeva otroka domov pripeljeta kužka.

VPRAŠANJA ZA DIALOŠKO RAZISKOVANJE:

Ali sta otroka ravnala prav, da sta vzela psa domov?
Kako bi ravnali vi, če bi otrok pripeljal psa domov?
Ali je prav, da se družina tako hitro odloči za domačo žival? Zakaj?
Kakšno je odgovorno ravnanje z domačimi živalmi?
Kako otroku razložiti pomen odgovornosti in spoštovanja živali?

Če se odločite za domačo žival, potem v skupnem družinskem dialogu jasno opredelite, kaj so od vseh družinskih članov odgovornosti in naloge oskrbe. Za večjo jasnost in poznejši izognitev konfliktu zapišite dogovorjene odgovornosti in jih postavite na vidno mesto. V dodatek, če od otrok zahtevate odgovornost, potem morate tudi sami izpolnjevati svojo, tisto, ki ste jo skupaj določili. Otrok vam zaupa in verjame, da boste skupni dogovor tudi izpolnili, zato je še kako pomembno, da ste otroku vzor, ki ga bo posnemal. 

V dialogu z otroki imate starši priložnost pokazati svoj značaj, svojo trdnost in opredeljenost. Navedite jasne argumente, zakaj družina ne more imeti živali. Obrazložite, da otroku zaupate, vendar se na obljube otroka, da bo skrbel za žival, ne morete zanesti, saj ne ve, kako velika odgovornost je žival, še posebej, če je to majhen otrok. Če vas za žival prosi najstnik, ki je že sposoben poskrbeti za žival, jo nahraniti, peljati na sprehod in jo očistiti, potem je predlog za žival veliko bolj resen. Če ste žival pripravljeni imeti, potem skupaj raziščite, ali je to smotrna odločitev, ustrezna načinu/zmožnostih bivanja. Pogovorite se tudi, kako se boste skupaj lotili nakupa živali, od začetka, izbora do prihoda in nadaljnjega uvajanja v obstoječe družinsko delovanje.

Na mestu se je tudi treba vprašati, ali je nakup oz. posvojitev živali odločitev celotne družine ali je to posameznikova odločitev in posledično tudi skrb. Kot starši se morate zavedati, da otrok stoodstotno ne bo mogel poskrbeti za žival, vsaj finančno ne. Zato morate starši presoditi, ali si žival lahko finančno privoščite in ali vaš način življenja dopušča še skrb za žival. Seveda je ključno, da presodite, kakšna žival je vaši družini primerna, glede na površino bivanja, časa, ki ga imate, in denarno zmožnost.

Če boste starši spodbujali dialoško komunikacijo, boste z otroki stkali tesne vezi, poglobili odnose in, najpomembneje, svoje otroke boste resnično spoznali. Spoznali pa bodo tudi oni vas in do vas bodo zgradili resnično zaupanje in spoštovanje. Za dialog o živalih ni treba čakati, da da otrok pobudo za nakup živali. Povabite otroka v pogovor o tej temi, »kar tako«, a vedite, da bo tak pogovor terjal svoj čas in vašo stoodstotno prisotnost. Toda, le kaj več lahko daste otroku kot pa sebe?

Spoznamo se v dialogu!

Kaja Kosec in Anja Čala z zavoda Za dialog.Kaja Kosec in Anja Čala z zavoda Za dialog.

Kaja Kosec, mag., mag. iz zavoda Za dialog, razvija vzgojno-izobraževalno metodo dialog in vodi izobraževalne delavnice, kjer poučuje dialoške tehnike in dobre dialoške prakse. Anja Čala, univ. dipl. teol., v zavodu Za dialog, raziskuje vloge vrednot, moralnih orientacij v vzgojnem procesu in jih skozi dialoško prakso približuje otrokom.

Foto: Freedigitalphotos.net

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.