Pogovor o spolnosti ni samo en

29. 9. 2015

Pogovor o spolnosti ni samo en. Družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar je prepričana, da je pogovor o spolnosti dolgotrajen proces. O tem, kako ga začeti in voditi, je spregovorila za bansi.si.

Kdo naj odpre temo spolnosti – otrok ali starši?

Starši. Pomembno je, da so prisotni in da jim ni težko kaj reči ali vprašati. Je pa dobro, da ne sprašujejo stvari, ob katerih jim je potem bolj nerodno kot otrokom. Svojega otroka lahko opazujejo in ga iskreno  in brez ovinkarjenja vprašajo, kar jih zanima. Saj mogoče bo otrok samo nekaj zagodrnjal nazaj, ampak se bo pa začel pogovor.

Kako pa sprašujejo otroci?

Ko otroci sprašujejo o spolnosti, po navadi ne vprašajo naravnost, ampak v drobnih detajlih. Tako se odpirajo teme o telesu, doživljanju drugih, o pritiskih enega in drugega spola … In tukaj mislim, da veliko staršev zamuja priložnost, da bi svoje otroke rešili.

Zakaj?

Zato ker ne vedo, kaj bi otroci sicer lahko počeli drug z drugim. Ker ne vedo, kako se gradi ranljivost, ne da bi potrebovali iti v odrasle odnose. Ključno je, da začnejo mladostniki namesto spolnosti razvijati socialne veščine. Zakaj je treba 14-letni punci razmišljati o neželeni nosečnosti, če pa lahko samo sanjari o ljubezni? To niso primerni problemi. Problem mladih punc naj bo, kakšne čevlje bo imela na valeto.

Kdaj pa se naj začnejo pogovarjati o spolnosti?

Spolnost je nekaj, o čemer je treba skozi razmišljati. Pogovor o spolnosti ni tisti en trenutek, ko starši vse svoje veliko znanje predajo svojim otrokom. Spolnost nas spremlja ves čas na različne načine. Lahko se začne s pogovorom o tem, kako se obleči in kako skrbeti za higieno. To pa je že zelo zgodaj, na primer okoli petega leta starosti.

Kako pa se kažejo te teme pri mlajših otrocih?

Na primer takrat, ko pride punčka domov in želi visoke pete. Staršem se to na primer zdi neprimerno, ker je še premlada.

Zakaj?

Ker bodo nanjo leteli pogledi, na katere še ni pripravljena. Podobno je z izzivalnimi majicami. Saj z majicami načeloma ni nič narobe in so lepe, ampak izzivajo poglede in občutke, ki jih te mladostnice ne morejo prenesti. Tukaj se že začne pogovor o spolnosti.

Katere informacije so pomembne?

Ni treba govoriti o stvareh, ki jih lahko otroci preberejo v raznih priročnikih. Starši naj razmišljajo o sebi in o tem, kaj so se v svojem življenju naučili o spolnosti. To ne pomeni nekih tehničnih opisov, ampak zavedanje, kako skrbim za svoje telo in kako z njim ravnam. Kako živim svoje intimne odnose, kako razvijam svojo ranljivost in kako je moje ravnanje in vedenje v skladu s tem, kar čutim. To je bistvo spolnosti. Spolnost je stik s svojim telesom v odnosu z drugimi ljudmi. 

Kaj pa je tisto najpomembnejše, kaj naj starši povedo svojemu otroku?

Povejo jim naj, česa vsega jim ni treba početi in da spolnost iz njih ne bo naredila odraslih ljudi. Skozi vse življenje pa je potrebno, da svojim otrokom povedo, da so vredni, lepi, zaželeni, sproščeni, odgovorni in sposobni. Povedo jim naj, da tega ne bodo dobili s spolnostjo.

Kaj pa naj naredijo starši, ki sumijo, da se nekaj dogaja in bi se radi pogovorili, njihovi otroci pa jih zavračajo?

Slej ko prej se bo pojavila priložnost.  Enkrat bo otrok na primer prišel prepozno domov in bo izzval pogovor. Če ne drugače, se bo pa zgodil prepir. Takrat lahko starši sedejo z otrokom in če ne drugače, pa z jezo prebijejo led za pogovor. 

ak

foto: freedigitalphotos.net, K. K. E.

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k sodelovanju v nagradnem natečaju Kaj pa ti znaš?!

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. septembra 2020.