Bi prepoznali narcisistično družino?

22. 9. 2015

Otroci, ki živijo v disfunkcionalnih družinah, zelo trpijo. Kadar je njihovo trpljenje skrito za fasado solidnih odnosov, je še toliko huje, ker je verjetnost, da jim bo kdo pomagal, zelo majhna. Narcisistične družine so tipičen primer takšnih razmer, kjer je na zunaj vse lepo, za zaprtimi vrati pa vlada bolečina.

Kot v raziskavah narcisističnih družin ugotavlja Stephanie Donaldson Pressman, je v narcisistični družini vsaj en narcis, zaradi katerega trpijo preostale družinski člani. Najbolj seveda trpijo otroci. Spodaj je nekaj ključnih značilnosti narcisističnih družin. Ni nujno, da za narcisistično družino veljajo vse značilnosti in pogosto imajo družine tudi kakšno čisto svojo specifiko. 

Zunanja podoba je za narcisistične starše najpomembnejša. Kaj si bodo mislili sosedje, sorodniki in prijatelji, je njihova največja skrb, ker je okolici treba posredovati sporočilo, kako dobra je njihova družina. 

Pri tem pa je zanimivo, da starši, ki hočejo pred drugimi izpasti odlični, svojim otrokom sistematično sporočajo, kako slabi so. Ključno sporočilo otrokom je, da nikoli ne bodo dovolj dobri in da v bistvu niti ni pomembno, kakšne osebe so, temveč kakšni so njihovi dosežki.

Bratje in sestre po navadi niso v dobrih odnosih. Starši namreč imajo svoje ljubljence in črne ovce. Neprestano primerjanje in očitanje, da je nekdo boljši, povzroči, da so otroci med seboj pretirano tekmovalni in zelo redko prijateljski.

Vloge družinskih članov so povsem pomešane. Namesto da bi starši skrbeli za svoje otroke, se rado zgodi, da pričakujejo, da bodo otroci poskrbeli zanje. Zelo pogosti so tudi pakti med določenimi člani družine. Tako npr. mati in otrok nastopita proti očetu, mati in sin proti hčerki, oče in hčerka proti mami …

Pogoste so tudi družinske skrivnosti, ki člane družine držijo v nenehnem občutku sramu in strahu pred tem, da bi nekdo ugotovil, kako slabi v resnici so. Te skrivnosti otroke posledično držijo v šah-matu, ker si ne upajo poiskati sogovornika v zunanjem svetu. Ironično pa je ravno stik z zunanjimi ljudmi ta, ki jim lahko pokaže, kako napačno ravnajo njihovi starši in da z njimi v resnici ni nič narobe.

Narcisističnih družin je v Sloveniji veliko, a so skrite. Psihiater dr. Janez Rugelj je pogosto opozarjal, da so slovenski »mamini sinčki« in »očetove punčke« ter samske tete, ki skrbijo za ostarele starše, vseslovensko nabijanje krivde ter hčerka in mama kot najboljši prijateljici tipični slovenski problemi, ki imajo narcisistične značilnosti.

Če ste v opisu narcisistične družine prepoznali koga od svojih znancev, je največ, kar lahko naredite, da prijatelja ali prijateljico opozorite na to, kar vidite, in jim pomagate poiskati psihosocialno pomoč.

ak

foto: www.freedigitalphotos.net 

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k nagradnemu natečaju Kaj pa ti znaš?

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. marca 2020.