Otroci se odnosa do hrane naučijo z zgledom!

3. 6. 2015

Se kdaj vprašamo, zakaj je metanje hrane v smeti, zato ker smo je kupili preveč ali pa ji je potekel rok trajanja, neekološko dejanje? Pravilen in zdrav zgled odnosa do hrane vašim otrokom pove več kot tisoč besed.

Strah vzbujajoči podatki kažejo, da letno v svetu zavržemo kar 1/3 proizvedene hrane, kar znaša okoli 1,3 milijarde ton letno (Vir: FAO, Food and Agriculture Organization). V Sloveniji se pritožujemo, da imamo premajhne dohodke, ob tem pa izračuni kažejo, da letno zavržemo neverjetno količino hrane, na prebivalca približno 82 kg. V razvitem svetu se lahko "pohvalimo" z žalostnim dejstvom, da kar 40 odstotkov hrane zavržemo v procesu prodaje na drobno in na ravni gospodinjstev.

Preudarno načrtujte obroke hrane, bodite pozorni na to, ali ostanete doma ob koncu tedna, da vam ne bo hrana ostajala po nepotrebnem v hladilniku. Zgled je največ, kar lahko daste svojim otrokom. Preudarno načrtujte obroke hrane, bodite pozorni na to, ali ostanete doma ob koncu tedna, da vam ne bo hrana ostajala po nepotrebnem v hladilniku. Zgled je največ, kar lahko daste svojim otrokom.

Potrošniki smo tisti, ki lahko veliko storimo, da bo zavržene hrane manj. Seveda, a le če bomo pogledali vase. Ali na kaj takega sploh pomislimo, ko gremo v supermarket in si košarico do vrha naložimo z živili, ki prihajajo skoraj z vsega sveta? Ko si komajda še lahko zamislimo, da pri vsaki dobrini ne bi imeli vsaj nekaj različic? Recimo vsaj nekaj vrst solate poleti in pozimi, pomaranč iz Grčije, Turčije, Italije, manga iz Brazilije, pa sredi zime svežih češenj iz Afrike in borovnic iz južne Amerike. Ko se dolgi metri polic šibijo pod neštetimi različicami brezalkoholnih in drugih pijač, ko imamo na izbiro na desetine različnih kruhov in tako naprej.

Premalokrat se zamislimo nad tem, kako lahko s pravo izbiro hrane dejansko prispevamo k ekologiji. Premalokrat se zamislimo nad tem, kako lahko s pravo izbiro hrane dejansko prispevamo k ekologiji.

Zdaj je svet postal tako majhen, da si tudi pokvarljiva živila lahko dnevno izmenjujemo tako rekoč po vsem svetu. Kako samo po sebi umevno je to zahodnemu človeku, ki postaja žal vse manj odgovoren in občutljiv. Bilo bi prav, da bi spremenili odnos do hrane, jo začeli spoštovati in se do nje vesti kot do dobrine, ki ni sama po sebi umevna, čeprav se nam mnogokrat zdi tako. Morali bi načrtovati, ko jo kupujemo, in brati nalepke, doma pa jo pravilno shranjevati.

Zavržena hrana bremeni okolje, in to močno. Vsaka tona zavržene hrane pomeni preračunano ekvivalent izpusta 3,8 tone emisije CO2. Razgradnja odpadne hrane pa povzroča tudi izpust metana v ozračje. Zavržemo tudi vodo in energijo, ki sta potrebni pri pridelavi, predelavi in distribuciji te hrane.

Veljalo bi se tudi zamisliti, kaj počnemo svojemu zdravju, če naš odnos do hrane ni pravilen. Pod to točko je mišljeno tudi to, da se močno zamislimo na tisti del sveta, kjer se hrane tudi preveč zaužije, saj je milijon ljudi pretežkih, kar 300 milijonov pa jih ima čezmerno telesno težo. Čezmerna teža je velik dejavnik tveganja za kronična obolenja, predvsem sladkorno bolezen, povišan krvni tlak in srčno-žilna obolenja.

Lepo je živeti v časih obilja, v kakršnih živimo zdaj, vendar se okoliščine spreminjajo in čas bi že bil, da si tako posamezniki kot celotno človeštvo izberemo drugačno pot. Če hrane ne bomo metali v smetnjake, če se bomo prehranjevali zdravo in primerno, bomo prihranili veliko denarja tako na osebni kot na družbeni ravni. In seveda bodo imeli tudi naši otroci bolj zdrav in pravilen zgled. 

Projekt je sofinanciran s strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

T. M.
Foto: BoBo. 

SLONTASTIČEN POZOR!

Vabljeni k sodelovanju v nagradnem natečaju Kaj pa ti znaš?!

Čaka vas več kot 70 nagrad! Pošljite 3-minutni video vaših spretnosti!

Sodelujete lahko večkrat do 30. septembra 2020.