Danes je pust

28. 2. 2017

Plešem, plešeš, plešemo na veselo muziko. V mesto je priplesal pust, v pekarijah bo popust.  Plešem, plešeš, plešemo na veselo muziko. Kdor se krofov prenaje, pusta gledal bo sede.

Juhuuuu, PUST je tu! 

Pust imenujemo čas, ko se oblečemo v pustno šemo, maškaro. Pust je na koledarju skoraj vedno vsako leto na drug datum, ker je premakljiv zaradi velike noči. Letos ga praznujemo prav danes.

Čisto prava pustna dneva sta dva: pustna nedelja in današnji pustni torek. 

Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v predpomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Beseda pust je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva. Po pustu namreč nastopi obdobje 40-dnevnega posta. Iz tega istega italijanskega izraza, carneleva, je nastala tudi beseda carnevale, iz te pa nato beseda, ki jo vsi dobro poznamo, to je karneval. 

Če naš dom obiščejo maškare, to prinaša srečo.

Pust so včasih praznovali kot novo leto, saj je imelo leto samo 10 mesecev, novo leto pa se je praznovalo spomladi. Šele s koledarjem Julija Cezarja smo dobili meseca januar in februar in tako smo novo leto praznovali 1. januarja. Lahko rečemo, da je šemljenje eden najstarejših ljudskih običajev. Ljudje so se šemili, da bi pregnali zimo in prebudili pomlad. 

Šemast, štrenast, zimo odganja s kravjimi zvonci glasno pozvanja.

Poznate rešitev teh pustnih ugank?

V rdeči lasulji po pločniku skače, še ti lahko zlezeš v te hopsate hlače.

Pust je pravi takrat, kadar se našemimo in si privoščimo slasten krof. Ali pa miške, flancate, štraube, fritule … vse to so mastne in sladke dobrote, ki se za pusta znajdejo na mizi. Zato tudi pravimo, da je "pust masten okrog ust". 

Rumeno ovenčan, rjavo debel, po vrhu pa sladko posut in ves bel, v sredini se skriva, mmm, marmelada, za pusta gre v usta in mastna je brada.

S prazniki so po navadi povezane tudi vraže. Ena izmed teh pravi, da moramo biti za pusta siti. Včasih so verjeli, da polni krožniki bogate in močne hrane privabijo obilno letino. Če kdaj, potem je veljalo, da se je za pusta treba do sitega najesti. 

Med najbolj značilnimi pustnimi jedmi so suho meso, kislo zelje in repa, slane potice, kot sta ocvirkovka ali špehovka, pa štruklji in seveda različne ocvrte sladice, kot je njegovo veličanstvo krof. Le privoščite si kakšnega danes, ampak pretiravati pa nikar. 

Foto: mp

mp