Zakaj listje spreminja barvo?

29. 10. 2020

Jeseni se narava pripravlja na zimski počitek. Drevesa pa nam v tem letnem času pričarajo pravo pisano zabavo.

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropski uniji, pred njo sta le Finska in Švedska. Najpogosteje v gozdu vidimo smreko. Smreka je iglavec. Med listavci pa je najpogostejša bukev, ki raste skoraj povsod po državi. Smreki in bukvi po razširjenosti sledijo jelka, hrasti in bori. 

Vsa drevesa imajo tri glavne dele: korenine, deblo in krošnjo. Prav krošnja je tista, o kateri bomo govorili danes. Zakaj se jeseni spreminja in nas razveseljuje s pisanimi barvami? 

Čas jesenskega obarvanja listja nastopi, ko se jeseni prične krajšati dan in podaljševati noč. Čas jesenskega obarvanja listja nastopi, ko se jeseni prične krajšati dan in podaljševati noč.

Jeseni sonce ne greje več tako močno, temperature so nižje. Zato listje preneha proizvajati klorofil. Klorofil daje zelenim rastlinam njihovo barvo in jim omogoča dihanje. Ker ga ne proizvaja več, zelena barva počasi bledi, medtem ko druge barve, ki so tudi v listu, a jih zaradi močne zelene ne vidimo, zaživijo. To so zelena, oranžna in rdeča barva. 

Listje se iz poletne zelene počasi spreminja v rumeno, nato oranžno in rdečo barvo. Čisto na koncu, preden odpade z veje, se spremeni v rjavo. 

Drevo odvrže liste tudi zato, da se zavaruje. Medtem ko so smrekove iglice prijateljice zime, pa široki listi niso odporni proti zmrzali. Poleg tega bi se na njih lahko nabralo veliko snega, kar bi pomenilo, da bi se veje pod težo snega lahko zlomile.

Drevesa, ki jeseni izgubijo liste, imenujemo listopadna drevesa. Drevesa, ki imajo liste tudi pozimi, pa imenujemo zimzelena drevesa.

Zeleni listi so strašno pomembni, ker vsebujejo veliko dragocenih snovi, ki jih drevo potrebuje. Zato je, čeprav mi tega ne vidimo, preden listje odpade, na drevesu zelo živahno.

Prav zdaj, ko so vsak dan drugačne barve, potekajo v listu številni kemični procesi. Vse tiste snovi, ki jih bo drevo potrebovalo spomladi, da bodo nastali mladi popki, v teh dneh potujejo iz lista v veje in deblo, kjer bodo prespale zimo.  

Zima je za drevo obdobje mirovanja, splomladi pa iz popkov na vejicah poženejo mladi listi. Na velikem drevesu skoraj  hkrati začne rasti več deset tisoč listov.

Tudi drevesa reciklirajo!

Ker jeseni odvržejo listje, pozimi prihranijo energijo in vodo. Pa še strupenih odpadnih snovi, ki so se v listih nakopičile poleti, se znebijo. In kako reciklirajo? Zaradi odpadlega listja nastane na gozdnih tleh pisana mehka preproga, kjer dom najdejo žuželke, gobe, črvi, pajki in druge drobcene živali. Zaradi njih iz listja nastane naravni humus, ki je najboljše gnojilo za novo pomladno rast. In naslednje leto se zgodba ponovi. 

Foto: mp

mp