Spomladanske dobrote

14. 3. 2017

Pomlad je čas, ko narava zaživi. Ptički se vrnejo iz južnih krajev, sonček nas začne topleje greti in dela na poljih kličejo po pridnih rokah. Pomlad je pa tudi znana po prvih pomladnih dobrotah, ki jih najdemo v naravi. 

Številne rastline, kot so šparglji, regrat in čemaž, našemu telesu pomagajo pri prilagajanju na nov letni čas in ga tudi razstrupljajo. Poglejmo nekaj najbolj znanih pomladnih dobrot, ki jih lahko naberete skupaj s starši. 

ŠPARGLJI

Beluši ali šparglji so eni prvih znanilcev pomladi in so med prvimi vrstami pomladne zelenjave. Njihova sezona traja dva meseca - od sredine aprila pa nekje do sredine junija.

Divji šparglji rastejo izključno v neokrnjenem okolju s čistim ozračjem. Iz zemlje povlečejo samo najboljša hranila. To jim omogoča hitro rast, medtem ko se preostala narava šele prebuja iz zimskega spanja.

ŠpargljiŠparglji

Za hrano se uporabijo le poganjki te rastline. Lahko so zelene ali bele barve, kar je odvisno od načina gojenja in pridelave. Beli šparglji so praviloma manj grenki in blažjega okusa. Pridobivajo pa jih tako, da jih zasipajo s prstjo, poganjki pa zaradi pomanjkanja svetlobe ostanejo beli. Zeleni šparglji so po navadi divji ali pa gojeni brez zasipavanja. Divji šparglji so zaradi večje redkosti praviloma dražji.

Divji šparglji so nekoliko manjši od gojenih. Divji šparglji so nekoliko manjši od gojenih.

Šparglji slovijo kot prvovrstna zelenjavna specialiteta in izredno zdravo živilo. Uživamo le mlade poganjke, medtem ko sama rastlina lahko dočaka celo 20 let in poganja vsako sezono.

Najpogosteje šparglje pripravljamo kot jajčno jed (Primorci ji rečejo "frtalja"). Sicer pa jih ponudijo kot zelenjavno prilogo, lahko tudi k testeninam in različnim omakam, solatam in podobno.

REGRAT

Na travnikih lahko spomladi vidimo sklonjene postave, ki mirno in zbrano pregledujejo vsako ped travnika in iščejo priljubljeno spomladansko solato - regrat.
Med nabiranjem regrata se po dolgi lenobni zimi spet nadihamo svežega zraka in razgibamo telo.

Regrat.Regrat.
Regrat v naravi raste skorajda povsod.
Najdemo ga na travnikih, na krtinah, ob poteh in ob gozdnih robovih. Seveda je priporočljivo, da ga nabiramo daleč od prometnih cest in mest. Regratove liste nabiramo, preden zacvetijo, cvetove med cvetenjem, korenine pa kopljemo zgodaj spomladi ali pa od avgusta do oktobra. Uporabljamo skoraj celotno rastlino, tako nadzemni kot tudi podzemni del.

Korenine se uporabljajo za čaj, iz rumenih regratovih lučk lahko naredimo regratov zdravilen sok (rumene cvetove položimo v kozarec in na sonce, skupaj z medom ali sladkorjem), liste uporabimo v solati.

Težko ga spregledamo, saj ima rastlina značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški.

Regrat se najpogosteje pripravi kot solata, skupaj s kuhanim krompirjem in kuhanimi jajci. Regrat se najpogosteje pripravi kot solata, skupaj s kuhanim krompirjem in kuhanimi jajci.

Regrat je prava vitaminska bomba, ki prenovi in poživi telo po zaspani in utrujajoči zimi.

Zelo je zdravilen. Je odličen vir rudnin, hkrati pa je tudi splošno krepčilo, ki spodbuja delovanje jeter in drugih žlez, pripomore k boljši prebavi in presnovi ter pospešuje razstrupljanje. Zelo je tudi primeren za spomladansko in jesensko čiščenje telesa.

Korenina čisti telo in pospešuje potenje, pospešuje izločanje seča in žolča, razstruplja, poživlja in vrača moč. Izboljšuje presnovo in pospešuje čiščenje krvi. Najzdravilnejši del rastline je ravno korenina. Izkopljemo jo pred cvetenjem ali jeseni. Pri tem pa moramo biti previdni, da je ne ranimo, saj lahko odteče mlečni sok, izguba tega pa zmanjša zdravilni učinek.

Listi in korenine so bogat vir vitaminov (A, B in C) in rudnin (predvsem kalija). Med drugim vsebujejo več vitamina A kot korenje.
Regratovi cvetovi so bogati s kartenoidi, korenine pa med drugim vsebujejo tudi fruktozo in sladkor inulin. Cvetove vkuhamo v sladkor, da nastane tako imenovani regratov med, ki je prijetnega in sladkobnega okusa. Regratovi cvetovi nimajo tekmeca, ko gre za razkisanje telesa. Grenak okus da regratu taraksin, ki ga je največ v belem mlečku. Zaradi njega lahko veliko regrat naenkrat in večkrat zapored učinkuje odvajalno.

Neokusna pa so regratova votla stebelca, pri otrocih pa lahko sesanje ali žvečenje stebelc povzroča celo slabost, bruhanje, drisko in neenakomeren srčni utrip, zato previdnost med igro na cvetočih travnikih ni nikoli odveč!

Regrat si največkrat privoščimo s krompirjem, fižolom, jajci, ocvirki ali slanino. Lahko pa ga uporabljamo tudi kot dodatek k sendvičem, skuhamo regratovo juho, lahko ga pečemo, dušimo in pražimo. Uporablja se tudi kot sestavina za izdelavo regratovega čaja (posušen regrat).

ČEMAŽ

Čemaž (tudi divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec) je trajnica z zdravilnimi učinki.

Čemaž je od 10 do 40 cm visoko trajno zelišče, ki ima v zemlji podolgovato čebulico, s prosojnimi in tankimi, belimi luskolisti. Spomladi poženeta iz čebulice le dva dolga, dolgopecljata, suličasta lista, med njima pa golo, pokončno in robato cvetno stebelce. Veliki snežno beli zvezdasti cvetovi se razcvetajo v maju in juniju.

Čemaž ima podobne lastnosti kot česen, vendar je precej bolj zdravilen. Čemaž se uporablja predvsem v ljudski medicini, ker spodbuja delovanje žlez, krvni obtok, čisti celotno prebavno pot in dihalne poti, učinkuje razkužujoče, čisti kožo in posledično odpravlja izpuščaje in lišaje, pospešuje celjenje ran in blagodejno vpliva na celotno telo. Je dober antiastmatik, znižuje holesterol, je diuretik (odvaja seč iz telesa) in antipiretik (niža vročino).

Raste po vlažnih listnatih gozdovih. Marsikje ga sadijo na senčni strani vrta.

ČemažČemaž

Previdno pri nabiranju, da ga ne zamenjate z zelo podobnimi, a strupenimi rastlinami.
Čemaž je v zadnjih dvajsetih letih vse bolj priljubljena užitna divja rastlina, ki je zelo okusna v solatah, juhah in namazih. Če se boste nabiranja lotili sami,  skupaj s starši, previdno. Čemažu sta namreč zelo podobni dve zelo strupeni rastlini: jesenski podlesek in šmarnica, ki pa ne dišita po česnu. Vsi imajo podolgovate liste, a niso vsi užitni. Listi pa se skorajda ne razlikujejo. Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj žleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično.

Če niste prepričani, ali poznate čemaž, nabiranje raje prepustite poznavalcem.

Ko se medvedi zbudijo iz zimskega spanja, si menda najprej privoščijo čemaž. 

Tanja Mojzer

Foto: Epa in BoBo