Počitnice naj bodo delovne in zabavne hkrati!

19. 6. 2017 - Dober pisec je običajno tudi strasten bralec

Eno najpomembnejših pravil dobrega pisanja pravi, da vedno piši iz osebnih izkušenj. Toda za zanimivo zgodbo ni treba vedno prepotovati polovice sveta ali biti ranjen v bitki. Med vrhunskimi avtorji je pravzaprav zapečkarjev precej več od pustolovcev.

Tokratno objavo posvečam počitniškemu branju, ki pa, upam, ne bo le dolgočasen seznam knjig, temveč grob pregled besedil, ki nekako sodijo k tako imenovani klasični izobrazbi in jih velja prebrati že zaradi splošne razgledanosti. Ker ne vem, koliko so stari bralci te objave, bo seznam morda deloval malce zmedeno, a osnovna ideja je, da vam ponudim čim več iztočnic, nato pa med knjižnimi policami raziskujete sami.

Morda vendarle začnimo z avtorji, ki so v življenju radi tvegali in živeli dovolj dolgo, da so svoje izkušnje prelili tudi na papir. V tej rubriki že večkrat omenjeni Ernest Hemingway je vsekakor eden izmed njih. Za vse osnovnošolce gotovo ni pravi naslov, a bolj zreli bralci, predvsem tisti, ki si želijo bolje pisati, bi znali že iz njegovih knjig odnesti ogromno. Začnite s kakšno kratko. Če vam bo všeč, tvegajte še s kakšno daljšo.

Tudi Jack London, Mark Twain in Robert Heinlein so v svoja dela vključili marsikaj iz lastnih doživetij. Od vas je odvisno, kaj vam je bližje - pustolovščine, humor ali pa morda znanstvena fantastika. Vsi trije v slovenskem jeziku ponujajo kar nekaj zanimivih naslovov.

Med klasiki znanstvene fantastike moram nujno omeniti Julesa Verna in H. G. Wellsa. Prvi se danes zdi morda malo staromoden, Wells pa je še vedno presenetljivo svež, vendar se mi zdi dobro, če spoznate kar oba. Z nekaj razmišljanja boste verjetno ugotovili, zakaj so dela enega precej bolje preživela preizkušnjo časa - namesto tehnologiji se je bolj posvetil odnosom med ljudmi, kar lahko pretvorite tudi v svoje pisanje. Odnosi med ljudmi so vedno aktualna tema.

Drugačne vrste fantastika je na voljo v seriji Zgodbe iz Narnije C. S. Lewisa, še bolj znan pa je Tolkien s Hobbitom in trilogijo Gospodar prstanov (pozor, na voljo sta dva kar precej različna prevoda!).

Pri satiri nikakor ne izpustite Cervantesovega Don Kihota, s katerim se je pisanje romanov uradno pravzaprav začelo. Tu je še Jonathan Swift z nepogrešljivim Guliverjem. Daniel Defoe je napisal nesmrtnega Robinzona, a morda vam bodo všeč tudi druga njegova dela.

Edgar Rice Burroughs je avtor serije o Tarzanu, ki še vedno očara fante, dekleta pa bodo verjetno raje posegla po zgodbah o Heidi Johanne Spyri. No, Edith Nesbit je enako priljubljena pri obeh spolih in tako je tudi prav - dobre zgodbe so všeč številni publiki, neodvisno od starosti, spola in izobrazbe.

Če so vam pri srcu napete pustolovske zgodbe, vam bi moral Robert Louis Stevenson ponuditi kar nekaj uric zanimivega branja. Tudi danes že skoraj pozabljeni Karl May bi znal razveseliti še marsikaterega bralca. Vedite, da sta v slovenskem jeziku na voljo dve daljši seriji - ena se godi na divjem Zahodu, druga na nič manj divjem Vzhodu (ta je bila meni precej ljubša). Ne pozabite pa tudi na klasične romane Alexandra Dumasa!

Za malo zahtevnejše in tudi kakovostnejše branje poskusite s Henrykom Sienkiewicz ali Walterjem Scottom.

Ste bolj za uganke, ki jih ponujajo detektivski romani? Kot mulca so me navduševali romani Edgarja Wallaca, kriminalke Agathe Christie in tudi Sherlock Holmes Arthurja Conana Doyla. Kdor se najde v tovrstnih zgodbah, naj nikar ne spregleda Georgesa Simenona, Dashiella Hammeta ali Raymonda Chandlerja.

Vohunski romani imajo prav tako svojo publiko. John le Carre, Joseph Conrad in seveda Ian Flemming spadajo med nepogrešljive klasike.

Za resnejša seveda veljata Charles Dickens in Louisa May Alcott. Nikar ne pozabite na Malega princa Antoina Saint-Exuperryja. In njegov sonarodnjak Raymond Queaneau je napisal tudi nekaj nadvse zanimivih, da ne rečem celo izzivalnih del.

Številne knjižnice imajo posebne police za posamezne žanre (kriminalke, ljubezenski romani, satira, ...). Če vam kaj od tega posebej leži, začnite potovanje med knjigami tam. Če se ne morete odločiti, ali bi tvegali z neznanim avtorjem, je preizkus preprost: preberete prvo stran. Kadar vas vleče, da bi prebrali tudi drugo in potem še eno in še eno, ste zelo verjetno ujeli dobro branje.

Poleg tega je tu še obilica pravljic, ki jih lahko berete na številne načine: po zbirkah posameznih narodov, po avtorjih, po letih nastanka ali pa kar po naključju. V vsakem primeru se običajno splača prebrati tudi spremno besedo, kjer se skoraj vedno pokaže možnost razumevanja besedil v drugačni luči, kar vam bo, če ne prej, prišlo prav pri pisanju eseja v gimnaziji.

Čeprav vam življenjepisi avtorjev ali urednikov morda v tem trenutku niso privlačni, je v njih prav tako mogoče najti veliko zanimivih in uporabnih podatkov, zaradi katerih se preprosto kratkočasno branje kaj hitro spremeni v zanimivo in poučno uro zgodovine, filozofije, ekonomije, ...

Ne pozabite knjige, ki vam je bila všeč, omeniti prijatelju in se morda o njej še pogovoriti. Presenečeni boste, koliko možnosti razumevanja lahko ponudi ena sama zgodba. Za boljšo motivacijo se vključite še v kakšno akcijo, podobno tisti, ki jo med počitnicami zdaj že tradicionalno prirejajo knjižnice s Poletavci.

Naj bodo vaše počitnice polne zabavnih in zanimivih zgodb, tako vaših osebnih kot tistih v knjigah!

Uporabljene so bile ilustracije Warwicka Gobla (Vojna svetov, 1862-1943), Marie Louise Kirk (Heidi, 1860-1938), Charlesa Edmunda Brocka (Ivanhoe, 1870-1938) in Johna Williama Orra (Hauffove pravljice, 1815-1887), ki so v javni lasti.

Viri:

http://slikanice.blogspot.si/2015/06/vojna-svetov.html

https://topillustrations.wordpress.com/2014/04/03/maria-louise-kirk/

https://blackandwhiteandmore.tumblr.com/post/93531661185/ivanhoe-by-walter-scott-illustrated-by-charles

https://pravljice.wordpress.com/tag/wilhelm-hauff/

Tomo Kočar

SLONTASTIČEN POZOR!