Bi prepoznali skotopični sindrom?

7. 3. 2017

"Mami, slabo mi je, ne želim brati. Ne morem brati, vrti se mi, grozno je!" To so lahko še kako resne in neizmišljene besede vašega otroka, ki jih je treba razumeti in jim posvetiti dodatno pozornost. Nekateri otroci namreč (in tudi odrasli) lahko kažejo znake skotopičnega sindroma. 

O tej tematiki je na 1. programu Radia Slovenija potekal tudi pogovor v oddaji Med štirimi stenami. Gostji oddaje sta bili mama Alenka Marjetič Žnider, katere hčerka Ana ima skotopičen sindrom, in pa strokovnjakinja dr. Polona Kélava z Inštituta za disleksijo.

Kaj sploh je skotopični sindrom?

Gre za težave pri branju, ker oboleli za tem sindromom ne vidijo besedila dovolj razločno. Takoj, ko otrok ne vidi besedila dovolj jasno, lahko sicer posumimo na skotopični sindrom, ni pa to dovolj natančna opredelitev težave in že diagnoza. Marsikdo, ki ima skotopični sindrom, na začetku besedilo vidi jasno, po določenem času branja pa se začne s črkami na papirju predvsem kadar so to črke na beli podlagi, nekaj dogajati. To se ne doga pri vseh. Pri nekaterih je že samo gledanje v besedilo tako naporno, da zavračajo branje, ga odklanjajo.

Dr. Polona Kélava z Inštituta za disleksijo

 

Kako pa se je vse skupaj začelo pri Ani?

Mama Alenka Marjetič Žnider je povedala, da so se težave pojavile takoj, ko je bilo treba brati. Pri Ani so se črke vrtele, bile so zabrisane. Z veliko truda je Ana le prišla do sedmega razreda.

"Ena prijateljica mi je nato predlagala, naj Ana poskusi z barvnimi očali. Prijavila sem jo tudi na testiranje na inštitut za disleksijo. Po testiranju smo dobili tri barvne folije, s katerimi je bil učinek takojšen. Brala je hitreje, manj zatikajoče. Je bilo pa ogromno truda, sploh zato, ker nismo poznali diagnoze. Po definiranju diagnoze je vse steklo laže, razvila je zelo dobre delovne navade. Sicer je pa to, da ima otrok težave z branjem, zelo frustrirajoče za starše. Delo se namreč nalaga z vsakim višjim razredom."

 Skotopičen sindrom prepoznamo po tem,da je zelo težavno brati črne črke na beli podlagi. Tako ko se bela podlaga zamenja z barvno, je branje veliko lažje. Skotopičen sindrom prepoznamo po tem,da je zelo težavno brati črne črke na beli podlagi. Tako ko se bela podlaga zamenja z barvno, je branje veliko lažje.

"Skotopičen sindrom predstavlja težavo povsod, kjer imamo vključeno dodano belo barvo. To pomeni, na tabli so veliko večje težave z belimi barvami kot npr. z zelenimi ali črnimi.
Na računalniku so po navadi težave, ker imamo od zadaj osvetljen zaslon in je običajno tam bela podlaga. Težave pa se pojavijo tudi drugod. Nekateri na snegu dobijo ta sindrom, težko gledajo, izgubijo ravnotežje, migrenske napade; skratka povsod, kjer je veliko bele barve. Nekatere moti tudi sončna svetloba, blesk od steklenih površin in podobno. Ta sindrom opažamo v velikem razponu pri različnih posameznikih."

Dr. Polona Kélava z Inštituta za disleksijo

Okulist pri odkrivanju tega sindroma ne pomaga, ker se okulist ukvarja z očesom, skotopičen sindrom se pa dogaja v možganih. Je sicer deden, vendar pa seveda ni nujno, da ga podedujemo. Lahko ga dobimo tudi v odrasli dobi pri poškodbi glave. Ti ljudje, ki so ga pridobili na takšen način, so izjemno pomemben vir informacij za stroko pri ugotavljanju podrobnosti in raziskovanju, ker lahko primerjajo, kako so včasih brali in kako po tem, ko so pridobili ta sindrom.

T. M., povzeto po oddaji na 1. Programu Radia Slovenija. V celoti ji lahko prisluhnete tukaj. 

Foto: Pixabay

SLONTASTIČEN POZOR!